Arhiv za September, 2011

Michael Jackson: Pravici mora biti zadoščeno

30.09.2011 ob 18:00

Pri prvem zapisu o sojenju doktorju Conradu Murrayju, ki je v zadnjih tednih skrbel za zdravje Michaela Jacksona in ga na koncu očitno res ubil zaradi svoje malomarnosti, sem skušal biti čimbolj objektiven in na zadevo gledati brez dejstva, da sem še vedno zelo žalosten in jezen, da je Jackson svoje življenje končal na tako tragičen in butast način. Sedaj tega preprosto ne zmorem več, saj gledam sojenje in ne morem verjeti, kaj vse si je ta šarlatanski zdravnik privoščil v najbolj usodnih trenutkih, ko se je Jackson zastrupil s propofolom.

Sojenje je resda tudi šov, predvsem zunaj dvorane, kjer se zbirajo Jacksonovi oboževalci, ki zahtevajo pravico za svojega idola. Ki zahtevajo, da Murray plača za svoje napake in da Jackson končno najde svoj mir. Murray je kriv, v to sem zdaj sto posto prepričan. Ne glede na karkoli je naredil cel kup usodnih napak, kar pomeni, da bo za vedno ostal človek, ki je ubil Michaela Jacksona. To je pravzaprav njegova najhujša kazen in pritisk, ki ga po moje na koncu ne bo zdržal.

Zdi se mi, da mnogih tole sojenje ne briga kaj dosti. Kot da se ne zavedajo kaj je storil Murray in koga nam je vzel. S kom se je igral, pri kom si je dovolil biti tako zelo površen. To mi res ne gre v glavo, to se mi zdi še vedno znanstvena fantastika. Da paziš na Michaela Jacksona in se obnašaš kot totalni debil, je nekaj tako nezaslišanega, da bi bilo bolje, da bi si minutko po Jacksonovi smrti sodil še sam. Že zaradi spoštovanja do oboževalcev, če ne drugega. Ne ga srat no, pa kaj se je temu doktorju res totalno obrnilo, da se je v tako ključnih momentih s tako pomembnim človekom obnašal kot popolni delitant. Je bil tudi sam na propofolu ali kaj, za vraga no.

Pa jezi me, da folk spet čveka bedarije na račun Jacksona, takšne in drugačne, tako butaste, da jih ni vredno omenjati. Rekel bom le, da lahko čvekajo kar želijo, toda dejstvo, da je Murray v odločilnih momentih storil ogromno napak, ki so privedle do Jacksonove smrti, ostaja in pika. Kaj tu ni jasno, res nimam pojma. Četudi Jacksona ne maraš in ti je vseeno celo za to, da je umrl, daj za vraga ne bodi tak debil in poštekaj, da je šlo pri njegovi oskrbi nekaj hudo narobe in da taka reč ne more iti kar mimo, jebemti no. Da mora nekdo odgovarjati za njegovo smrt in da je bil doktor Conrad Murray res totalni papak.

Kot sem že dejal, največja kazen za Murrayja bo dejstvo, da bo za vedno ostal človek, ki je ubil Michaela Jacksona. Četudi se dela heroja, čeprav je morda ena velika pizda, ki jo zanima samo denar, ga bo vse skupaj že zdelalo, brez skrbi. To je preveliko breme, prevelika groza, da bi jo lahko mirno preživel. Tudi jebeni Evan Chandler si je malo po Jacksonovi smrti pognal kroglo v glavo, pa še kdo si jo bo, brez skrbi, recimo kak posrani Thomas Sneddon in še bolj posrani Martin Bashir. Vse bo ujela roka pravice, saj so z Jacksonom ravnali grdo in mu po krivici uničili življenje in kariero. Toda zdaj gre za sojenje možaku, ki je Jacksona dejansko ubil, jebemti. Ki ni dobro pazil nanj, ki ga ni znal rešiti, ko bi ga še lahko, ki je naredil cel kup napak, ki so privedle do šokantne smrti.

Pa naj na koncu objavim še fotografijo, kjer me je res stisnilo pri srcu. Fotografijo pokojnega Jacksona, ki je še dan pred smrtjo veselo poplesaval na vajah za prihajajoče londonske koncerte. Močno sem kolebal ali naj jo objavim ali ne, pa sem se odločil, da jo bom, še posebej zato, ker je v kombinaciji z dnevom prej, kjer je Michael daleč od tega, da bi nenadoma umrl, kar res dokazuje, da je Murray nekaj močno zašuštral.

Ej, resno, to niso heci, to je Michael Jackson, ki je umrl zaradi nekega trapastega zdravnika, ki mu je plačeval bajne vsote, da pazi na njegovo zdravje, namesto tega pa je na koncu prav zaradi njega umrl. Pa saj ne vem kaj naj rečem. To se enostavno ne bi smelo zgoditi. Jackson ne bi smel umreti tako hitro in pred pričetkom velikega comebacka. To je res krivično, res finalna krivica, ki se je mu je zgodila v njegovem res nesrečnem lajfu, kjer so ga tako grdo in po krivici izigrali vsi mogoči ljudje. To je resnično grdo, grdo do takega velikega, prijaznega in edinstvenega človeka, ki je želel le zabavati in svet spremeniti na bolje. Četudi je naredil nekaj napak, o katerih smo na mojem blogu že velikokrat debatirali, si ni zaslužil tako podlih napadov, ki so bili vsi po vrsti zrežirani in so mu uničili kariero in življenje ter ga na koncu pahnili tudi v prerani grob.

Joj, kako veliko bi nam še dal. Kako veliko bi še imeli od njega. Kako veliko smo izgubili, ko ga ni več. Tisti, ki se tega ne zaveda, se pač ne zaveda, kaj morem, tisti, ki se, pa prekleto dobro ve kaj zdajle pišem, čutim in izražam.

YouTube slika preogleda

Ko se moški postriže, gre seksapil k vragu

30.09.2011 ob 01:00

Vem, da so okusi različni in da so vam nekateri zvezdniki boljši s kratkimi lasmi, toda moje mnenje je, da moški v pravem pomenu besede zažge samo kot dolgolasec. Morda tudi zato, ker z dolgimi lasmi skrije svoje napake in kao deluje bolj privlačen.

Pa jih poglejmo, nekaj moških, ki so z dolgimi lasmi resnično kul.

Antonio Banderas, Brad Pitt, Olivier Martinez

Petar Graso, Tom Cruise, Colin Farrell

Johnny Depp, Rodrigo Santoro, Billy Crudup

No, pa te iste frajerje poglejmo s kratkimi lasmi.

Jp, z dolgimi lasmi so bili zelo kul, s kratkimi pa so ko eni tijeki (smeh). Kot sem rekel, ko grejo lasje, gre tudi seksapil. Ali pa vsi skupaj le niso tako zelo kul in jim samo dolgi lasje dajo nekaj več.

In hej, tudi Plestenjak ima zadnje čase nekam čudno kratke lase. Dokler je še čas, naj mu kdo pove, da ga serje, saj bo izgubil vsaj polovico oboževalk, če se res postriže. Tako kot Grašo, ki ga, ko se je ostrigel, nekaj časa sploh ni bilo na sceni v pravem pomenu besede in ga, če sem iskren, še vedno ni, kar je škoda, saj je bil res car. Tudi zavoljo dolgi las in imidža, ki ga je to potegnilo za sabo.

Recenzija: BlinkyTM

30.09.2011 ob 00:05

BLINKY TM

Zelo soliden 13 minutni kratkič o robotku, ki bi za svojega novega lastnika, razočaranega in zafrustriranega najstnika, naredil vse. Prav to je nevarno, prav to je tisto, kar simpatično zgodbico spremeni v grozljivko, ki dokaj dobro strese gledalca. Ne toliko zaradi prizorov, ki vendarle niso dovolj dodelani, marveč zaradi ideje, kjer pomislimo, da bi se lahko vse skupaj zgodilo tudi v resnici. Prav rad bi videl, da bi režiser in scenarist Ruairi Robinson kdaj posnel tudi kak celovečerec. Po moje bi bil dober.

Ocena: 7/10

Odšel je Lojze Slak (1932-2011)

29.09.2011 ob 15:31
YouTube slika preogleda

Igra za zaljubljene

29.09.2011 ob 00:22

V neki trgovini sem ujel zanimivo in navihano igro za pare ter se odločil, da ji namenim nekaj prostora na svojem blogu in na koncu ruknem še kontakt, kjer se jo da naročiti. Zadeva se igra z dvema figuricama in kocko, ki določa za koliko polj se lahko igralec premakne, vsako polje pa predstavlja različne naloge, ki jih morata partnerja početi med seboj in jih seveda prebereta na priloženem seznamu. Vse skupaj je vsekakor zabavna popestritev za zaljubljene večere, pa tudi za darilo je dobra finta, če koga prime.

Kontakt za naročilo: Samo Horvatič
telefon: 051 307 626
mail: samo.horvatic1@gmail.com

Sojenje doktorju Conradu Murrayju

28.09.2011 ob 14:02

Čez lužo se je končno začelo sojenje zdravniku, ki je v zadnjih mesecih skrbel za zdravje preminulega Michaela Jacksona. O tem smo na mojem blogu že veliko čvekali, toda zdaj je Murray končno res na sodišču, kjer se zagovarja, da ni kriv za zvezdnikovo smrt. Ko berem o njegovih napakah in o dokazih, ki jih servira tožilec, me prime, da bi mu pritisnil eno na gobec. Res je bil površen, amaterski in totalno zmeden, ko je prišlo do težav s propofolom na tisto usodno noč. Skušam ga razumeti, se vživeti v njegovo situacijo, razmišljati kako bi ravnal sam, toda še vedno ostaja dejestvo, da je res zajebal in da je Michael Jackson umrl zaradi njegovih usodnih napak.

Zavedam se, da je bil Jackson zvezdnik, ki je dobil kar je hotel in da bi propofol dobil drugje, če mu ga Murray ne bi priskrbel, toda ključno je to, kaj je Murray počel, ko mu ga je dal oz. kaj je počenjal, ko je videl, da je prišlo do težav. Je pa čudno, da je Michael takemu šalabajzerju sploh tako zelo zaupal in da ni imel v bajti še kakega drugega zdravnika, ki bi čekiral Murrayja.

Me je pa pretresel posnetek, na katerem Michael pod vplivom propofola razlaga o prihajajočih nastopih. Srce parajoč je, saj dokazuje, da je imel res grozne težave z nespečnostjo in da bi naredil vse, da bi se končno malo umiril in se uspel spočiti pred začetkom turneje. Če je bil propofol res edina rešitev, je to še en dokaz kako resna težava je to bila.

Pa tudi fotko so pokazali, fotko njegovega trupla, ki mirno in spokojno leži na postelji. Prijela me je žalost, toda na nek način sem začutil tudi odrešitev in tega nesrečnega fanta vendarle spustil nekam visoko nad oblake, kjer je končno našel svoj počitek.

Žalostna je ta zgodba, res žalostna, pa tudi njen konec se na tak način ne bi smel zgoditi, saj je doktor Conrad Murray res zajebal in Jacksona dejansko pahnil v smrt zaradi svojih velikih napak. Za to si ne bi zaslužil niti zapora, za to se mora skriti v neko temačno luknjo, si z rokami pokriti obraz in si do konca življenja očitati kako zelo nespameten je bil ob najbolj ključnih momentih.

Ta hip ne zmorem niti jeze, preveč neumno je vse skupaj, svet pa je zaradi nekega amaterja za vedno izgubil glasbenega in plesnega genija ter človeka, ki je svet želel spremeniti na bolje.

Recenzija: The Tree of Life

27.09.2011 ob 17:56

THE TREE OF LIFE

The Tree of Life, najnovejši in morda celo najboljši film Terrencea Malicka, izgleda tako, kot da bi ga skupaj režirala Stanley Kubrick in Andrej Tarkovski. To ni le film, to je ultimativna simbolika, metafizika in ezoterika. Vizualno tako zelo močan in tenkočuten film, da dobi gledalec občutek, da lebdi. Tu je Malick res mojster, to Malick res obvlada. Prav zato sem vesel, da gre tokrat kljub pretencioznem eksperimentu in narcisodidnem preseravanju, ki je uničilo skrajno dolgočasni in razvlečeni The New World, v prvi vrsti še vedno za povsem normalen film, za povsem preprosto in čudovito posneto zgodbo družine, kjer oče Brad Pitt svoje tri sinove vzgaja pretirano strogo in doseže kontra učinek. Za razliko od tihe in vase potlačene mame Jessice Chastain, ki v tem špartanskem okolju itak nima prava glasanja, če poenostavim. In ko smo že pri Pittu in Chastaineovi, odlična sta, tako zelo, gledalec komaj lovi sapo. Ona je ves čas tiho in nesrečo kaže le z mimiko, on pa posesivnega in preveč nepopustljivega očeta odigra tako zelo doživeto in prepričljivo, da sem ga človek celo ustreši. Upam si trditi, da je tole najboljša vloga Brada Pitta, ki spretno krmari tudi s čustvi in si nikoli ne dovoli, da bi ga zmatrala patetika.

Film je v prizorih sinov, ki kljub trdi roki najdejo čas za igro, veselje in tipične finte, ki jih počne mularija, zares neverjeten. Tako zelo iskren, avtohton, življenjski in čaroben, da gledalcu zaigra srce in da dobi občutek, da gleda pravljico bratov Grimm, kjer pač ne nastopajo čudežna bitja. Isto se zgodi na koncu, kjer gledalca čaka razodetje, čista nirvana, tudi v fotografiji in scenografiji, kjer bi se dobro počutil tudi Jezus. Jp, The Tree of Life je film z izjemno močno versko noto, film, ki se pogovarja z bogom, ali še bolje, film, ki boga nosi v sebi in skuša odrešiti tudi gledalca. Je pa škoda, da ima Sean Penn, odrasli Pittov sin, tako majhno minutažo in tako malo možnosti, da bi svoj lik razvil do konca. Ni treba z besedami, le z nekaj več bližnjimi posnetki, če hočete.

Drži, Malick je filmar, ki ne rabi odvečnih besed, saj zna zgodbo povedati z atmosfero, fotografijo, scenografijo, simboliko in podobami. Če je treba tudi s skokom v pradavnimo, ko so po Zemlji hodili dinozavri, ki so prav tako znali odpuščati. Mi je pa smešno, da si gledalci razbijajo glavo s temi in onimi pomeni vse te simbolike in sekvenc iz začetka sveta. Ni potrebno, Malick pač provocira in zajebava. Kot Kubrick v svoji Odiseji. Namerno in z namenom, da zmede gledalca, ki itak ne bo nikoli povsem razumel, kaj je hotel povedati, saj dopušča tisoč različnih interpretacij. Takega filma ni potrebno povsem razumeti, dovolj je, da uživaš v tem kar ti ponudi in se zavedaš, da gre za nekaj posebnega, za nekaj drugačnega, za povsem edinstveno in vizionarsko filmsko izkušnjo, ki se sprehaja med melanholijo, odraščanjem, depresijo, prebolevanjem izgube, bogom, ponižnostjo, iskanjem vere, iskanjem smisla življenja, ljubezni in prave poti. To je dokumentarec Discovery Channela kot ga pač vidi Terrence Malick, poezija v gibanju in film, ki gledalca ponese nad oblake.

Ocena: 8/10

Zagor

26.09.2011 ob 23:54

Ob današnji smrti Sergia Bonellija, kreatorja številnih stripovskih junakov, sem se spomnil predvsem Zagorja, ki ga je Bonelli prvič ustvaril že leta 1961. Medtem, ko so moji kolegi brali Alana Forda, sem jaz požiral Zagorja, tega skuliranega in frajerskega junaka, ki mu je družbo delal vedno zabavni in okrogli Chico. Vse skupaj sem resda že precej pozabil, saj sem ta strip nazadnje v roki držal v osnovni šoli, potem pa sem ga, uf, kako ironično, menjal za Alana Forda. Spomnim se njegove rdeče strgane majice, pa nekakšnega tomahavka in kavbojk ter seveda Chicove obleke ter drobnih brčič, ki so mi bile vedno zelo smešne. Še moj pokojni dedek je rad bral ta strip in se smejal Chicu, skratka, tole je zelo fina nostalgija, ko so bili tudi stripi del mojega življenja.

Žalostni klovn

26.09.2011 ob 00:31

Možakar pride k zdravniku in potoži, da je žalosten in osamljen, da je njegovo življenje kruto in nesrečno. Zdravnik mu pove, da ima zanj idealno rešitev in da ravno danes v mestu nastopa slavni klovn, ki ga bo brez dvoma spravil v dobro voljo. Možakar ga pogleda, iz oči mu pritečejo solze in reče: “Gospod doktor, jaz sem ta slavni klovn.”

YouTube slika preogleda

Recenzije: Crazy Stupid Love, The Change Up, Zookeeper

25.09.2011 ob 02:10

CRAZY, STUPID, LOVE

Kul filmček, še posebej v poplavi mizernih romantičnih komedij. Resda klišejski v osnovni ideji možakarja (Steve Carell), ki ga zapusti žena (Julianne Moore), in v fintah, ko ga lokalni frajer (Ryan Gosling) spreminja v mačota, toda tako zelo simpatičen, dovolj zabaven in kljub znani tematiki še vedno prebrisan in izviren, da uspešno zvozi do konca in pozitivno preseneti gledalca. Pa tudi igralska ekipa se dobro zlije s svojimi vlogami, le Emma Stone, ki jo peca Gosling, mi gre še vedno na živce, ne tako zelo kot v Easy A, a še vedno dovolj, da bi jo zlahka pogrešal. Za razliko od Marise Tomei, ki vlogico učiteljice, ki jo v posteljo zvabi Carell, izvede odlično in ravno prav blesavo. Dober film, za neobremenjeno nedeljsko sprostitev, ravno prav na pravo žogo, da ni dolgočasen, vseeno dovolj kvaliteten, da ne pade na cenene finte in patetične prijeme neštetih romantičnih komedih, ki so zjebale žanr.

Ocena: 7/10

THE CHANGE UP

Glede na število filmov, kjer glavni junaki med sabo tako ali drugače zamenjajo telesa, sem izjemno presenečen, da mi je bil The Change Up, še en film o zamenjavi teles, tako zelo všeč in vseskozi zabaven. Okej, nekaj štosev je resda na tako imenovani straniščni stopnji, ko so sta jo že zdavnaj veliko bolje obračala brata Farrelly, toda celota štima, celota je povsem dobra komedija zmešnjav, kjer Jason Bateman postane Ryan Reynolds, Ryan Reynolds pa Jason Bateman. No ja, če bi že prej pogledal, da je film režiral David Dobkin, bi mi moralo biti jasno, da bom dobil okej komedijo, saj ima gospod za sabo filme Fred Claus, Shanghai Knights in seveda Wedding Crashers, ki mi je bil itak komedija leta. Dobkin zna, na preprost in učinkovit način, kjer divjo komedijo vedno spremlja tudi dovolj močna dramaturgija, ki filmu nikoli ne pusti pasti pod mejo dobrega okusa. Reynolds je kul, še boljši pa je Bateman, ki zadnje čase filme snema kot po tekočem traku. Dobri sta tudi Leslie Mann kot Batemanova žena in Olivia Wilde kot njegova sodelavka, ki se zagreje za Reynoldsa. Pa tudi Alan Arkin kot Reynoldsov oče doda nekaj finih minutk, da o prizoru z nosečo ljubico in sceni z otrokom, ki se z glavo zabija v vse živo, niti ne govorim. Jp, Reynolds in Bateman nekega večera med scanjem v mestno fontano zamenjata telesi, kar pomeni, da Reynolds prvič v lajfu preizkusi odgovorno družinsko življenje, Bateman pa se končno malce sprosti in odklopi. Dobra terapija in moralka, če prav pomislim.

Ocena: 7/10

ZOOKEEPER

Ko berem mnenja o filmih kot je Zookeeper, ki ga je režiral Frank Coraci, hišni režiser filmov Adama Sandlerja, ki je bil tokrat le producent (glasu za opico ne štejem) in je glavno vlogo pač odstopil svojemu frendu Kevinu Jamesu, se vprašam, če folk morda ne pričakuje Williama Shakespeareja, da tako zelo teži in se ne zna sprostiti ob povsem simpatični, zabavni in gledljivi komediji. Okej, ne bom rekel, da govoreče živali niso zoprna, stokrat strošena in nepotrebna finta, brez katere bi bil film dosti boljši, pa tudi klišejev je cel kup, da ne bo pomote, toda vseeno gre za tisto feel good zgodbico, za povsem luštno komedijo, kjer se dobro znajde tudi igralska ekipa na čelu s Kevinom Jamesom in Rosario Dawson, ki igra njegovo sodelavko v živalskem vrtu. Filmu žanrsko dejansko ne manjka kaj dosti, pa kar precej smešnih sekvenc ponudi gledalcu. Prav zato je, kot sem že dejal, škoda, da živali govorijo, kar je kljub zvezdniškim glasovom (Nick Nolte, Cher, Sylvester Stallone, Jon Favreau, Maya Rudolph, Don Rickles) in pogojno okej zapletom okoli depresivne gorile, prehud stereotip, ki filmu prepreči, da bi bil zares dober, pa četudi je izven tega pravzaprav povsem dostojna in dramaturško solidna zgodbica o moškem, ki hoče nazaj dobiti svojo bivšo ljubezen (Leslie Bibb), ki ne prenese, da dela kot oskrbnik v živalskem vrtu.

Ocena: 6/10

Recenzija: Final Destination 5

24.09.2011 ob 16:02

FINAL DESTINATION 5

Eto, družba, temu pa se reče dober 3D. Tako zelo, da rešuje sicer povprečen in klišejski film, pač še eno poglavje popularne franšize, kjer se skupina mladih izogne smrti v masovni nesreči in potem popada v solo akcijah tete s koso. Odlična je že najavna špica, da o sekvenci na mostu, ki se ruši in ki je boljša od vseh razčefukov Michaela Bayja, niti ne začnem govoriti. Tako zelo vrhunsko je narejena, da bi si zaslužila svoj film in svojo franšizo. Podobno kot prizori v telovadnici, kjer gledalec čaka, kdaj bo dekle stopilo na žebelj in kdaj bo voda iz pokvarjene klime povzročila kratek stik. To je res zelo dobro, ne samo kot 3D, tudi kot napeta žanrska poslastica. Prav zato je škoda, da ostale finte ne dosegajo podobnega učinka in da se film prehitro ujame na povprečje in večkrat precej bedaste prizore, kjer ima pač v glavi, da bodo za gledalce dovolj le 3D efekti. Pizdarije z laserjem za oči še grejo skozi, obisk pri maserki in vse ostalo pa je pod nivojem in uničuje res dobro posnet in z izjemnim 3Djem podložen film.

Ocena: 6/10

recenzije-final-destination-vsi-filmi/

Cenite kul ljudi

24.09.2011 ob 04:17

Zadnje čase je okoli nas ogromno bleferjev, šupkov, hinavcev, budal, kretenov, negativcev, nedojebancev, privoščljivcev in vampirjev, ki komaj čakajo, da nas spravijo v slabo voljo, nas zajebejo, nam poberejo energijo, skratka, se z nami ne razumejo, saj smo na popolnoma drugačni valovni dolžini in v čisto drugem filmu. Prav zato je čudež, da še najdemo kul ljudi, ali za prijatelje ali za življenjske partnerje. In ko jih najdemo oz. ko so že v našem življenju, je zelo pomembno, da se z njimi ne kregamo, da jih cenimo in da storimo vse, da zadeva štima, torej, da nismo budale, ko čas preživljamo z njimi.

Najhuje je, če se kregata dva kul človeka, ki se ne bi smela. Da torej dva kul človeka pozabita, da nista idiota, bleferja, šupka, hinavca, kretena, negativca, nedojebanca, privoščljivca in vampirja, ampak face, ki bi morale držati skupaj. To je taka škoda in izguba časa, da glava boli. To se ne bi smelo dogajati. To morate preprečiti na vse možne načine in se usekati po glavi, da čimprej prekinete napačen film.

Kregaj se z debilom, kregaj se s tistim, ki ni vreden drugega, kregaj se z nekom, ki te je zajebal, ki je res kreten in kurac od ovce, toda nikar se ne kregaj z najboljšim prijateljem, s partnerjem, ki te ima resnično rad in recimo s sorodniki, ki so prav tako super. Vem, da tudi med kul ljudmi pride do težav, toda takrat je treba narediti vse, da se igra pomiri in da je spet vse v najlepšem redu. Dolgoročno se splača, verjemite. Takrat ne smemo biti budale, takrat moramo biti preudarni, popustljivi in razumevajoči, ali še bolje, prepir moramo čimprej ustaviti in ceniti dejstvo, da gre za kul ljudi, ki si ne zaslužijo sranja. Pa treba je znati odpuščati, če zamera le ni prevelika. Ponavadi itak ni, ponavadi gre itak za banalne reči.

Zelo malo kul ljudi je še ostalo, pa še ti so se začeli kregati med sabo. To me res žalosti, to je res škoda. Dva najboljša prijatelja morata ostati najboljša prijatelja in držati skupaj v še tako zajebani situaciji. Fant in punca prav tako, še posebej, če se imata rada in če zamere vendarle niso tako zelo usodne, da jih ne bi mogla popraviti. To je ta naš kurčev egotrip, ta naš kurčev attitude, kjer se ne zavedamo, da so eni ljudje res kul in da se z njimi ne bi smeli kregati, saj si tega ne zaslužijo in so kregi res totalno nesmiselni. Kul ljudje morajo držati skupaj, že tako jih je premalo zadnje čase. In prav zato je važna celota ne pa malenkosti, ki nas morda ujezijo.

Je pa zajebano, če kul človek nenadoma neha biti kul in rata šupak. To pa je situacija, ki zdela in zmede najbolj. Še bolj pa zdela in zmede to, da nekdo ne opazi več kdo je kul, kdo pa totalni kreten, saj ga je odneslo na napačno sran, v napačen film, tja, kjer mu ni jasno, da bo za vedno izgubil kul človeka in bo ostal obkrožen s totalni budalami, ki mu bodo počasi pobrali vso energijo in iz njega naredili šupka, ki se bo čez čas seveda zavedal, da je za vedno izgubil kul človeka, a žal bo prepozno, saj bo kul človek našel drugega kul človeka in stopil v nov film.

To pa so resne pizdarije, ki nas zaznamujejo za vse življenje.

Ko na oder stopi Bog

23.09.2011 ob 04:52
YouTube slika preogleda

Challe Salle: Midva

23.09.2011 ob 00:09

Stari, kapo dol za tale komad.

YouTube slika preogleda

Jan Zaveck iz Nemčije

22.09.2011 ob 16:47

Ne samo, da ni več Dejan Zavec, tudi Slovenec ni več po novem očitno. Že sprememba imena mi je totalno nepotrebna, da je njegovi ekipi vseeno, da na lestvicah top boksarjev zamolčijo tudi njegovo poreklo, pa je sramota.