Arhiv za Avgust, 2011

What the Fuck: Glasni fuzbal trenerji

27.08.2011 ob 21:12

Zadnje čase grem večkrat mimo igrišča, kjer mularija trenira fuzbal in verjetno sanja o tem, da bo nekoč žogo bracala za slovensko reprezentanco, kaj vem, morda pa tudi tako malo za hobi, za prosti čas, na željo fotra, ki mu je pač kul, da njegov sin brca žogo. S tem ni nič narobe, mladina se mora ukvarjati s športom, da porabi energijo in ne zaide na kriva pota zaradi preobilice prostega časa.

Mi pa niso jasni trenerji, ki se derejo kot podivjani. Ki imajo očitno v glavi, da je običajen trening finale svetovnega prvenstva, kjer je treba kritizirati prav vsako napačno potezo igralcev, saj gre za življenje in smrt. Ma še tam se noben trener ne dere tako penasto kot na teh otroških treningih v Celju. Ne vem no, a treniranje nogometa ne enačim z vojsko, še posebej ne pri mladincih, ki so tam morda tudi povsem za hobi, kot sem že omenil. Pa ne rečem, da se tipa ne bi slišalo, ker bi bile tribune polne navijačev. A ni tako, plac je osamljen, le trener in mulci so tam, kar pomeni, da se sliši tudi čivkanje ptičev.

Mar je edino tak način treninga, kjer trener pizdi kot podivjan, uspešen? Je to bistvo fuzbala in gre dejansko le za trdo špartansko vzgojo, ki nima nič z dobrim počutjem mulcev? Ali pa gre preprosto za debilne trenerje, ki so jezni, da morajo trenirati le otroke, saj jih drugam niso sprejeli? Hm, mar ne bi mogel biti možakar, ki trenira mulce, tudi malo pedagoga?

Nimam pojma, vem pa, da se mi mularija vedno pošteno zasmili, ko pridem mimo, saj samo čakam, kdaj bo kdo dobil še zaušnico in brco v rit.

Kaj pa starši, jim je to nekaj normalnega, sploh vedo, kaj zganja trener, ali pa se samo meni vse skupaj zdi blazno nasilno in preveč strogo, ker pač nimam pojma o fuzbal treningu?

Frank DiLeo (1947-2011)

27.08.2011 ob 04:19

Odšel je verjetno najbolj prebrisan in najbolj carski menedžer vseh časov.

YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda

Davor Radolfi: Da života imam dva

27.08.2011 ob 01:01

Tokrat resda v malce drugačnem aranžmaju, a še vedno tako zelo lepa, da komaj lovim sapo. Radolfi sicer ni moja scena, a tale je res krasna, ena najlepših iz njihove glasbene zakladnice.

YouTube slika preogleda

Iztok Gartner Superstar (šesti del)

26.08.2011 ob 23:35
YouTube slika preogleda

iztok-gartner-superstar-peti-del/
iztok-gartner-superstar-cetrti-del/
iztok-gartner-superstar-tretji-del/
iztok-gartner-superstar-drugi-del/
iztok-gartner-superstar-prvi-del/
iztok-gartner-superstar/

Recenzije

26.08.2011 ob 16:08

SILENT HILL (zda, japonska, francija, kanada 2006, grozljivka, Režija: Christophe Gans, Igrajo: Radha Mitchell, Sean Bean, Alice Kriege, Deborah Kara Unger, Laurie Holden, Kim Coates) Računalniško sranje. Če ste kdaj tumbali igro Silent Hill, potem veste, da vam ne bo dovolj, da jo boste tokrat samo gledali. Silent Hill ni za gledanje, Silent Hill je za igranje. Tako kot večina znanih računalniških iger, ki jih skušajo zaman spremeniti v dobre filme. Igra je igra, film je film. Razlika je očitna in razlika bi morala biti več kot jasna. In hej, le zakaj bi gledali igro, ki izgleda bolje od filma, če jo lahko igramo in se počutimo kot da gledamo film. Jp, Radha Mitchell je Rose Da Silva, nesrečna mamica, ki pade v Silent Hill, v morasto mesto, ki bi se ga ustrašila celo Zona somraka. V mesto, ki v sanjah preganja njeno hčerko in v mesto, ki skriva svojo urbano legendo. Pač film, ki se lahko pohvali le z atmosfero in ne ve, da je to žal premalo.

Ocena: 3/10

null

MIAMI VICE (zda 2006, akcijska kriminalka, Režija: Michael Mann, Igrajo: Colin Farrell, Jamie Foxx, Gong Li, Naomie Harris) Preresna in premalo kičasta reciklaža legendarne tv serije iz osemdesetih. Michael Mann je vedno zelo resen, precizen, natančen in brez smisla za humor. Če ste videli filme Collateral, The Insider, Ali, Heat in The Last of the Mohicans, potem veste o čem govorim. Dobro, toda tokrat bi moral biti drugačen. Bolj sproščen, veliko bolj zabaven in vsaj malo kičast, saj je vendar recikliral staro dobro serijo, ki je letela med leti 1984 in 1989 in kjer sta glavni vlogi igrala Don Johnson ter Philip Michael Thomas. Serijo, ki je znala izvrstno premešati glamur, šminkeraj, kič, humor in resne zaplete. Tokrat imamo samo resne zaplete. Preveč resne, preveč nevarne in preveč hitre ter površne zaplete, ki izgledajo kot predfilm. Kot inserti za pravi film, ki se na žalost nikoli ne prične. Colin Farrell je seveda James Sonny Crockett, Jamie Foxx pa Ricardo Rico Tubbs. Oba padeta v kremplje nevarnih preprodajalcev kokaina, obema zlobni fantje zgrabijo dekleti, oba pa se veš čas obnašata tako zelo resno in predano, da na koncu izpadeta kot parodiji Dona Johnsona in Philipa Michaela Thomasa. Dajte no, saj vendar ne gledamo reality šova marveč film, kjer je vsaka podobnost z resničnimi liki zgolj naključna.

Ocena: 5/10

null

RENT (zda 2005, mjuzikl, Režija: Chris Columbus, Igrajo: Rosario Dawson, Anthony Rapp, Adam Pascal, Jesse L. Martin, Wilson Jermaine Heredia, Idina Menzel, Tracie Thoms, Taye Diggs) Viva La Vie Boheme. Zelo živa, živahna, pestra, dinamična, energična in polna ekranizacija legendarne gledališke uspešnice, kjer v prvih vrstah stoji večina originalne zasedbe. Z izjemo Rosario Dawson in njene Mimi Marquez, heroinske odvisnice z aidsom, ki ponoči dela kot striptizeta v lokalnem klubu. Tako je, Rent je zgodba o skupini marginalcev, o skupini odklopljenih boemov, ki slavijo nedelo, zabavo, mamila in istospolno ljubezen. Ki cele dneve ne počnejo nič pametnega in ki jim na koncu meseca vedno zmanjka za najemnino. Nič čudnega, da radi pojejo, plešejo in kričijo: »Viva La Vie Boheme.« Odlična glasba, še boljša besedila, vrhunska atmosfera, igralske kreacije polne gušta in dokaz, da se da po filmu Fame iz leta 1980 še vedno posneti zelo dober ter moderen mjuzikl.

Ocena: 9/10
null

CACHE (francija 2005, dramski triler, Režija: Michael Haneke, Igrajo: Daniel Auteuil, Juliette Binoche, Annie Girardot)  Nadzor. Zakonca Daniel Auteuil in Juliette Binoche sta pod nadzorom. Pod očesom kamere, ki ju nenehno snema in greni njuni življenji. V hišni nabiralnik namreč redno prihajajo video kasete, na katerih so posneti dogodki preteklega dne. Njuni dogodki, kjer seveda igrata glavni vlogi. Da je zadeva še bolj psihopatska, zraven kasete prihajajo še risbe, na katerih so podobe fantka, ki bruha kri in kuram seka glave. Snemalec in pošiljatelj seveda ostaja anonimen, policija se ne sekira kaj dosti, nesrečna zakonca pa padeta v hudo krizo počenih živcev, sumov in prerekanja. Še posebej od trenutka, ko Daniel Auteuil zašteka, da gre za njegovo preteklost, za delčke njegovega otroštva, kjer ga je strašil čudaški sosedov sin. Fina, počasna, elegantna, skrivnostna in napeta psihološka drama, ki prave resnice ne izda niti na koncu in nam pove, da nas nadzorujejo in snemajo ves dan in vso noč. Jp, Trumanov šov je bil pravljica, tole pa je kruta realnost.

Ocena: 7/10

null

LADY IN THE WATER (zda 2006, znanstveno fantastična grozljivka, Režija: M. Night Shyamalan, Igrajo: Paul Giamatti, Bryce Dalas Howard, Jeffrey Wright, Bob Balaban, Sarita Choudhury, M. Night Shyamalan, Cindy Cheung, Jared Harris) Gospodar prstanov. Paul Giamatti je Gospodar prstanov, no ja, gospodar podvodnih deklic, eh, rezervni Richard Dreyfuss, ki iz vode namesto morskega psa potegne sireno (Bryce Dalas Howard). Malo morsko deklico, no ja, najstnico, eh, dolgočasno vodno deklino, ki mu dela sive lase. Ki rabi pomoč in svet pravljic. Svet, iz katerega je padla k nam, in svet, kjer ji zlobne pošasti ne morejo do živega. In hej, punca pride iz vode, med prsti na nogah pa nima kožice. Zelo čudna in pretirano zagnana pravljica za odrasle, ki jo lahko brez slabe vesti proglasimo za najslabši film M. Night Shyamalana.

Ocena: 2/10

null

JUST FRIENDS (zda 2005, komedija, Režija: Roger Kumble, Igrajo: Ryan Reynolds, Anna Faris, Amy Smart, Julie Hagerty, Chris Klein) Fantje pridejo in grejo, prijatelji ostanejo za vedno. Ryan Reynolds je Chris Brander, mladenič, ki pade v zono somraka, no ja, v zono prijateljstva, kjer ni možnosti za ljubezen. Ko si prijatelj, si prijatelj za vedno. Tu ni seksa, poljubov in šlatanja. Še posebej, če hočeš biti nekaj več in če si v punco zaljubljen že kot najstnik. Kot zavaljeni luzer, ki potem seveda zapusti rojstni kraj in se po desetih letih kot uspešni menedžer velikih zvezd vrne na kraj zločina,kjer še vedno živi tista punca, ki te je hotela le za prijatelja. Dovolj zabavna, odbita in simpatična komedija, kjer se bodo našli vsi tisti, ki so jim dekleta v obraz vrgla stavek: »Daj, bodiva raje prijatelja.«

Ocena: 6/10

null

DIE WEISSE MASSAI (nemčija 2005, drama, Režija: Hermine Huntgeburth, Igrajo: Nina Hoss, Jacky Ido, Katja Flint) Malce površna in premalo zagreta ekranizacija super uspešnega romana Corinne Hofmann, zgodbe o ženski, ki misli, da jo bo odrešil postavni masajski žrebec. Ženske so včasih dvolična bitja, ki se delajo, da poslušajo srce, čeprav v resnici poslušajo le svoje telo. In točno taka je naša Carola (Nina Hoss), Švicarka, ki se zagreje za izklesanega Masaja Lemaliana (Jacky Ido), zapusti svojega fanta in se preseli v Kenijo. Jasno, punca razmišlja s telesom, no ja, z Lemalianovim orodjem, ki jo že prvič vzame tako direktno, da bi bila zanj pripravljena tudi ubijati. Carola seveda pričakuje raj, dobi pa pekel. No ja, dobi tisto, kar je že imela. Kar ji je dajal tudi njen beli moški. Iskala je sanje, dobila je kurac, če povem metaforično in tudi povsem realno. Glup moški je glup moški, tudi v Afriki. Pač film o tem, da se moški očitno ločijo le po dolžini penisa in da je ravno to ženskam očitno najbolj pomembno. Lepo vas prosim, le zakaj bi sicer Carola odšla v Kenijo.

Ocena: 4/10

null

THE ANT BULLY (zda 2006, risanka, Režija: John A. Davis, Glasovi: Julia Roberts, Nicolas Cage, Meryl Streep, Paul Giamatti, Regina King, Bruce Campbell, Lilly Tomlin, Larry Miller,Ricardo Montalban) Draga, pomanjšal sem otroka. Mravlje so kul. To smo videli že v Mravljincu Z, to sedaj vidimo tudi v Hudi mravljici, enkratni mešanici komedije, akcije, grozljivke in socialne drame. Mešanici, ki odleti nad vse risanke leta 2006 in nam ponudi krasno ter poučno zgodbico za vse tiste, ki so kot dečki tako ali drugače mučili mravlje. Saj veste, na njihov domek metali petarde, jih polivali z vodo in jim s čevljem lomili vratove ter nožice. In točno tak je mali Lukas, zagrenjeni očalar, ki ga mlatijo močnejši sošolci. Jasno, on potem mlati mravlje in pozablja na film Honey I Shrunk the Kids, ki je pri mravljah zakon. Tak zakon, da mulca pomanjšajo, ugrabijo in pošljejo na prisilno delo. Ker ne živijo v Rusiji, Sibirijo zamenja delovna kolonija. Ker ima na svoji strani prijazno mravljinko Julio Roberts, pa je na varnem in se mu ni treba bati, da ga bodo požrli. Prav imate, The Ant Bully je Kafkova Preobrazba, kjer je Gregorju pač ime Lukas, in risanka, ki bi jo lahko na svojih seminarjih vrtel Smiljan Mori. Bodi boljši človek, se pravi, bodi mravlja in boš boljši človek. Ali kot bi moral nekoč dejati znameniti možakar: »Bolj kot spoznavam ljudi, raje imam mravlje.«

Ocena: 9/10

null

YOU, ME AND DUPREE (zda 2006, komedija, Režija: Anthony Russo in Joe Russo, Igrajo: Owen Wilson, Matt Dillon, Kate Hudson, Michael Douglas) Zelo povprečna komedija o paru, ki ga napadejo klišeji. Owen Wilson je kliše, no ja, Randy Dupree, razposajeni luzer, ki se naseli v hišo vzornih zakoncev Peterson (Matt Dillon, Kate Hudson) in povzroči totalni kaos. To je vse in to je kurčevi kliše, ki ne bi vžgal niti kot prvi film Owena Wilsona. Prav imate, pred vami je film, ki bi ga rešila le vazektomija.

Ocena: 2/10

null

WORLD TRADE CENTER (zda 2006, drama, Režija: Oliver Stone, Igrajo: Nicolas Cage, Michael Pena, Maria Bello, Maggie Gyllenhaal, Jay Hernandez, Danny Nucci) Dan kot vsak drug. Oliver Stone, ki je z Aleksandrom usekal hud korak nazaj, tokrat spet ostaja zadaj. Nekje na robu lestvice povprečnih režiserjev, ki obdelujejo povprečne teme in jih skušajo hinavsko zapakirati v nekaj velikega. In tokrat gre za hudo prevaro. Morda celo največjo prevaro v filmski zgodovini. Za grd in umazan trik, kjer se v zloglasni 11. september zapakira hudo povprečna, navadna, običajna in že videna zgodbica o dveh policistih (Nicolas Cage, Michael Pena), ki ostaneta med ruševinami in čakata na rešitev. Na svoje kolege, ki kopljejo in upajo na najboljše. Jasno, na najboljše seveda upata tudi sama, ker imata čas, pa študirata na svoji družini (Maria Bello, Maggie Gyllenhaal), na serijo Starsky and Hutch in na Franka Sinatro. In potem se zgodi katastrofa, saj eden izmed njiju omeni še film G. I. Jane, dokaj povprečen film z Demi Moore, ki si ga drzne celo citirati. Lepo vas prosim, Oliver Stone, mojster zarot, montažnih prijemov in poslednji Mohikanec, citira filme z Demi Moore. Ja, to je mogoče samo po 11. septembru, ko se je zmešalo prav vsem.

Ocena: 5/10

null

BANDIDAS (zda, francija, mehika   2006, vestern, Režija: Joachim Roenning in Espen Sandberg, Igrajo: Salma Hayek, Penelope Cruz, Steve Zahn, Dwight Yoakam, Sam Shepard, Denis Arndt) Film, ki ga rešujeta Salma in Penelope. Bandidas je tipičen primer za film, ki ga rešujejo igralci. Natančneje, dve glavni igralki. Salma Hayek in Penelope Cruz, ki premoreta ravno pravšnjo mero prepričljivosti in simpatičnih pripetljajev, da zvozita do konca. Še posebej zato, ker igrata v komičnem vesternu, v zgodbi o dveh bandidah, ki ropata banke in žreta živce hinavskemu povzpetniku Dwightu Yoakamu. In jasno, ko skupaj poljubljata zvezanega in golega Stevea Zahna, strokovnjaka za razkrivanje kriminalnih dejanj, ki stopi na njuno stran, gledalec res pošteka, da se vsi skupaj zajebavajo in da so si namesto filma pač privoščili žurko.

Ocena: 5/10

null

WHERE THE TRUTH LIES (kanada, anglija 2005, dramski triler, Režija: Atom Egoyan, Igrajo: Kevin Bacon, Colin Firth, Alison Lohman, Maury Cjaykin, Sonja Bennett, Kristin Adams) Iskanje resnice. Where the Truth Lies je film noir. Eleganten, zelo gledljiv, precizen in provokativno ekspliciten. Tak kot L.A. zaupno, tak kot Črna dalija. Ker se dogaja v sedemdesetih, je jasno, da se mu gre za resnico. Za precizno rekonstrukcijo sumljive smrti neke mladenke, ki sta jo skupaj obdelala Lanny Morris(Kevin Bacon) in Vince Collins (Colin Firth), zvezdniška zabavljača, čistokrvna ratpakovca in najboljša prijatelja, ki ju loči ravno ta neljubi dogodek. Ravno ta sumljiva smrt, navidezni samomor, kjer punca konča utopljena v banji. Pod drobnogled ju vzame zagreta novinarka Karen (Alison Lohman), ki ne izbira sredstev. Ki gre do konca. Do seksa z Lannyjem in do lezbične pizdarije pri Vincentu. Where the Truth Lies je presenetljivo pogumen, ko pride do seksa, saj se Kevin Bacon in Colin Firth skupaj znajdeta tudi v trojčku. Kot Auto Focus, ki ga je leta 2002 na zelo podoben način posnel Paul Schrader. Kul in kvaliteten film, ravno pravšnja mešanica arta in komerciale.

Ocena: 8/10

null

THE BLACK DAHLIA (zda 2006, kriminalna drama, Režija: Brian De Palma, Igrajo: Josh Hartnett, Aaton Eckhart, Scareltt Johansson, Hilary Swank, Mia Kirshner, Fiona Shaw, Mike Starr, Rachel Miner, Rose McGown, Kevin Dunn, Ian McNeice, Gregg Henry, K.D. Lang) Čistokrvni film noir. Hudo precizna, zavzeta, elegantna, očarljiva, šarmantna, morda malce premalo drzna in sila prepričljiva nostalgična kriminalna drama, zares pravi film noir, narejen po romanu Jamesa Ellroyja, ki nas odpelje v štirideseta leta. V čas, ko je neznanec zverinsko razmesaril nadebudno starleto Elizabeth Short (Mia Kirshner), kultno Črno Dalijo, ki si je želela v Hollywood. In v čas, ko sta detektiva Dwight Bucky Bleichert (Josh Hartnett) ter Leland Lee Blanchard (Aaron Eckhart), originalna Fire & Ice, vrtala, tuhtala, pletla in obračala vse mogoče dokaze, sume, teorije in možnosti. In tu so tipične film noir fatalke, ki vse skupaj obračajo po svoje, žrejo živce in mešajo moške. Razvajena koketa Madeleine Linscott (Hilary Swank), na videz pridna Kay Lake (Scarlett Johansson) in seveda nesrečna Elizabeth Short, ki kariero začne v nekem tretjerazrednem porniču. Za kamero stoji Brian De Palma, bivši Hitchcock, ki si je tokrat privoščil zelo dober izlet v stare dobre hollywoodske čase in na velika platna izvrstno prenesel kultni roman kultnega pisatelja, kjer je resnica pač obrnjena v fikcijo. Umor prave Črne Dalije namreč še vedno ostaja zavit v vrsto nepojasnjenih skrivnosti.

Ocena: 8/10

null

JUNEBUG (zda 2005, drama, Režija: Phil Morrison, Igrajo: Amy Adams, Embeth Davitdz, Alessandro Nivola, Scott Wilson, Celia Weston, Benjamin McKenzie) Na vse pretege ovenčana dramica, ki ji manjka vse tisto, kar ponavadi manjka na vse pretege ovenčanim dramicam. Okej, saj ne rečem, da Junebug ni očarljiva, posebna, simpatična in gledljiva komična drama o čudaški podeželski družini, ki jo spoznava deloma zapeta mestna gospa, toda ko je treba, ne gre čez rob. Ko je treba, ne butne tistega, kar bi morala. Tistega, kar bi jo zares ločilo od podobnih že videnih zgodbic. Pa čeprav se mestna gospa Embeth Davitdz vsak večer ljubi s svojim novopečenim možem Alessandrom Nivolo. Četudi se visoko noseča Amy Davis, čvekava, frfrava in energije polna žena njegovega depresivnega brata, sama zabava v postelji. Pač film, ki svoje izvirnosti ne zna izkoristiti do konca.

Ocena: 5/10

null

THE SQUID AND THE WHALE (zda 2005, komična drama, Režija: Noah Baumbach, Igrajo: Jeff Daniels, Laura Linney, William Baldwin, Anna Paquin, Owen Kline, Jesse Eisenberg) Kramer proti Kramerju. Jeff Daniels in Laura Linney sta zakonca Berkman, no ja, zakonca Kramer, zakonca, ki sta tik pred ločitvijo, tik po ločitvi in tik pred vprašanjem, kaj naj storita z otroki. Nič lažjega, ti jih boš imela v ponedeljek, sredo in petek, jaz v torek, soboto in nedeljo, četrtke pa si bova razdelila po pameti. Mlajši sin (Owen Kline), sicer ljubitelj alkohola, masturbacije in mazanja sperme na knjige v šolski knjižnici, ima seveda raje mamo. Starejši (Jesse Eisenberg), ljubitelj umetnosti in mladenič, ki v najbolj nepravih trenutkih oponaša očeta, pa seveda misli drugače. Zelo navihana, zabavna, neponovljiva in kljub prežvečeni temi domiselna komična drama, ki jo je režiser Noah Baumbach seveda posnel po prigodah svoje družine. Prav imate, Jeff Daniels je Squid, Laura Linney pa je Whale.

Ocena: 8/10

null

JOHN TUCKER MUST DIE (zda 2006, komedija, Režija: Betty Thomas, Igrajo: Jesse Metcalfe, Brittany Snow, Ashanti, Sophia Bush, Arielle Kebbel, Jenny McCarthy) S filmom, kjer Jenny McCarthy igra mamo, je nekaj hudo narobe. Če ste videli Prepovedani sadež, potem veste kaj vse zmorejo najstnice. Če ste videli Johna Tuckerja, ki ga napadejo kar štiri dekline, pa veste kaj pomeni videti zelo slab film. Film brez idej, poguma in izvirnosti. Kurčevi kliše, ki mu ne bodo nasedle niti osnovnošolke. Pač film, ki bi ga morali prepovedati, saj kvari okus mladine.

Ocena: 1/10

null

TALLADEGA NIGHTS: THE BALLAD OF RICKY BOBBY (zda 2006, komedija, Režija: Adam McKay, Igrajo: Will Ferrell, John C. Reilly, Gary Cole, Sacha Baron Cohen, Amy Adams, Leslie Bibb, Molly Shannon, Andy Richter, Greg Germann, Michael Clarke Duncan, Pat Hingle, David Koechner) Komedija leta 2006. Če ste gledali komedijo Anchorman: The Legend of Ron Burgundy, ki jo je leta 2004 z Willom Ferrellom ravno tako posnel Adam McKay, potem veste kaj vas čaka v Talladega Nights: The Ballad of Ricky Bobby. V izjemno zabavni, originalni in ravno prav trapasti športni komediji, ki na piko vzame nascar dirkače in vse kar sodi zraven. Tudi njihove plastične punce, pohlepne menedžerje, slavo in denar. In če je bil Anchorman zgodba o vzponu in padcu tv voditelja Rona Burgundyja, je Talladega Nights zgodba o vzponu in padcu nascar dirkača Rickyja Bobbyja. Velike in nepremagljive zvezde izpušnih plinov, ki se ravna po načelu: »Če nisi prvi, si zadnji.« Po načelu, ki mu ga je v glavo vcepil njegov oče Reese (Gary Cole), nenehno zadeti in pijani wannabe dirkač, ki ga je zapustil že v rani mladosti. Jasno, Ricky noče biti zadnji, zato je raje prvi. Vse do prihoda francoskega zvezdnika Jeana Girarda (Sacha Baron Cohen), ki ga pusti zadaj. Ki mu vzame samozavest, ugled in voljo do dirkanja. Ker nima volje do dirkanja, nima denarja, kar pomeni, da mu najboljši prijatelj Cal Naughton (John C. Reilly) spelje ženo (Leslie Bibb), hišo in slavo. Sicer pa, le kaj reči o filmu, ki v isti sapi omenja Toma Cruisea, Oprah Winfrey, Jezusa, Highlanderja in zlato dekle Rue McClanahan, kot to, da gre za komedijo leta. Za komedijo, ki štose obrača izvirno, domiselno, z lahkoto in tako, da prav vsi igralci trgajo gate. Ali kot pravi Ricky Bobby: »Highlander je dobil oskarja za najboljši film vseh časov.« Prav imate, takšni stavki so mogoči le v zares dobri komediji.

Ocena: 9/10

null

STEP UP (zda 2006, glasbena drama, Režija: Anne Fletcher, Igrajo: Channing Tatum, Jenna Dewan, Damaine Radcliff, Mario, De’Shawn Washington, Drew Sidora, Rachel Griffiths) Če imate radi klišeje, potem je Step Up vaš. Save the Last Dance, Honey in You Got Served. Trije solidni plesni filmčki, ki jih Step Up, presenetljiva uspešnica leta 06, niti ne povoha. No ja, ki jih voha zelo slabo, zelo dolgočasno in zelo brez idej. Obetavna, pridna in vzorna plesalka (Jenna Dewan), ki potrebuje novega plesnega partnerja za prihajajočo in hudo pomembno avdicijo. Jasno, najde ga v porednem in delinkventnem mladeniču (Channing Tatum), ki na njeni šoli opravlja kazen za svoja kriminalna dejanja. Jeben kliše brez enega samega izvirnega zasuka, kjer prav vsi prizori tečejo predvidljivo, zoprno in brez energije. Tako, da tudi plesne točke migajo v prazno. Pač film, ki ga je lahko sram, da je sploh prišel v kina.

Ocena: 2/10

null

THE WEATHER MAN (Zda 2005, komična drama, Režija: Gore Verbinski, Igrajo: Nicolas Cage, Michael Caine, Hope Davis, Nicholas Hoult, Gil Bellows) Bodi to, kar si. Nicolas Cage je David Spritz, tv vremenko, ki ga useka kriza identitete, kar pomeni, da nima volje za novo kariero, za nov začetek, za vse tisto, kar je dosegel njegov oče Robert (Michael Caine), Pulitzerjev nagrajenec in osebni prijatelj Jimmyja Carterja. In naš David je v leru. Kot Jan Cvitkovič, le da je starejši in da ga poči še kriza srednjih let, ki jo kronajo še hude težave z ženo (Hope Davis) in vsakodnevno obmetavanje s hrano, ki ga pričarajo njegovi kvazi oboževalci. Prav imate, tip se ne počuti dobro v svoji koži, toda kaj, ko za levitev nima volje. Ali kot je v romanu Walden dejal pisatelj Henry David Thoreau: »Live your life poor as it is.« Tako je, bodi to, kar si. Pa četudi si jebeni tv vremenko. Zelo posebna, hudo dobra, vrhunsko odigrana in edinstveno nepozabna komična drama, zares pravi mali biser, ki so mu gledalci seveda obrnili hrbet. Sram jih bodi.

Ocena: 9/10

null

A GOOD YEAR (zda 2006, komična drama, rezija: Ridley Scott, igrajo: Russell Crowe, Albert Finney, Tom Hollander, Marion Cottilard, Archie Panjabi, Didier Bourdon, Isabelle Candelier, Abbie Cornish) Follow your heart. Russell Crowe je Max Skinner, hudo uspešni borzni posrednik, gladiator med delničarji, možakar, ki se požvizga na srce in polni samo ego, denarnico ter ženske. Tipični greed is good japi, ki bi ga bil seveda vesel tudi Michael Douglas iz Wall Streeta. Zares pravi son of a bitch, ki zaupa le sebi in pozablja na svojo mladost. Na pravljične čase, ki jih je s svojim stricem (Albert Finney) preživljal v majhni francoski vasici. V raju vina, mira in tišine. V božanju srčka in živcev. To je sedaj za njim. Daleč za njim. V drobnem kotičku njegovega srca, ki bije v povsem drugo smer. Vse dokler ne dobi pisma, da je stric umrl. Jasno, prva misel, ki mu prileti v glavo je ta, da bo prodal posestvo. Da bo čimprej prodal poslednji spomin na svojo mladost in se še isti dan vrnil na delo. Toda spomini so močni, lepi, nežni in romantični. Tako zelo, da ga usekajo v sredino srca in da si prvič v življenju privošči dopust, se požvižga na službo in se odklopi. Nič čudnega, da se zagleda tamkajšnjo mladenko Fanny Chenal (Marion Cottilard), da se nenehno spominja strica in da razmišlja, da njegovo življenje ni takšno kot bi moralo biti, kot bi si želelo njegovo srce. Prav imate, A Good Year, sicer zelo očarljiva, zabavna, romantična in vina polna zgodbica, je oda moški duši. Oda moškemu, ki je pozabil na svojo mladost, na stvari, ki ga res veselijo. Na svoje srce, ki zares bije samo na deželi, samo daleč stran od delnic, adrenalina in boja za dobiček. Ženski film, ki ga lahko zares razume samo moški. In seveda kliše, ki nima problemov s klišeji.

Ocena: 8/10

null

WOLF CREEK (avstralija 2005, grozljivka, Režija: Greg McLean, Igrajo: John Jarratt, Cassandra Magrath, Kestie Morassi, Nathan Phillips) Za zabavo. Hudo povprečna, razvlečena, za lase privlečena in klišejska grozljivka, kjer lokalni psihopat Mick Tylor (John Jarratt) štiri nič hudega sluteče najstnike terorizira sredi avstralske vukojebine. Najprej jim pomaga, potem pa jih zverinsko muči, seka in para. Samo za zabavo, za svoje osebno zadovoljstvo. Brez razloga in višjih ciljev. Pač zato, ker mu je dolgčas.  Jasno, dolgčas je tudi gledalcem, ki se požvižgajo na usode najstnikov in ki jim je malo mar kaj se bo zgodilo z zverinskim morilcem. Pač grozljivka, zaradi katere ne bo v Avstraliji niti enega turista manj.

Ocena: 2/10

null

ELEMENTARTEILCHEN (nemčija 2006, drama, Režija: Oskar Roehler, Igrajo: Moritz Bleibtreu, Christian Ulmen, Franka Potente, Martina Gedeck) Čudoviti um. Zgodba o dveh bratih, ki se jima zasuče. Prvi (Christian Ulmen) nenadoma zapusti mesto uglednega znanstvenika in jo mahne v rojstni kraj, kjer še vedno živi njegova najstniška ljubezen (Franka Potente). Drugi (Moritz Bleibtreu) pa se po nadlegovanju svoje učenke umakne v flower power nudistični kamp, najde žensko (Martina Gedeck) in zafura svingerstvo. Nič čudnega, tudi njuna mati je bila malo čez les, flower power generacija, ki jima je vzela otroštvo. Jasno, prvi se znova zagreje v svojo nekdanjo ljubezen, drugi, ki se v kamp skrije pred živčnim zlomom, pa gre do konca, se odklopi in uživa sto na uro. Tudi v tem, da mu drugi moški poseksajo žensko, ki jo kljub temu neznosno ljubi ter obožuje. Tako je, Elementarteilchen, po naše Osnovni delci, pokaže dva popolnoma različna svetova. Dva hudo različna brata, kjer eden seks ubija, drugi pa brez njega ne more živeti. Zelo fin, provokativen, pogumen in dobro narejen film, ki nas sesuje s tragičnim preobratom. Tako močno, da prenehamo verjeti v seks.

Ocena: 8/10

null

FLYBOYS (zda 2006, vojni, Režija: Tony Bill, Igrajo: James Franco, Jean Reno, Martin Henderson, David Ellison, Jennifer Decker)  Predolga zračna pustolovščina. Ko je po Evropi divjala prva svetovna vojna, so se Američani praskali po jajcih. Vse do leta 1917, ko se je nekaj najbolj pogumnih in akcije željnih mladcev priključilo znameniti francoski eskadrilji Lafayette in z neba klatilo nemške pilote. To je bil čas zares pravih zračnih dvobojev, avtentičnih akrobacij, kjer so preživeli le redki. Le tisti, ki so imeli srečo, jajca in ideje. To je bil Top Gun mnogo let prej, divjanje hormonov polnih mladeničev, ki so komaj čakali na akcijo. Na adrenalin, na uspehe in na odlikovanja. In sedaj so končno le dobili poklon. Film, ki je imel hude težave s financerji in zeleno lučjo velikih studiev. Prva svetovna vojna ne zanima nikogar več, saj je bila premalo filmska in preveč realna. Tudi v zraku, kjer so bila letala kot papirčki. Daleč od filma Pearl Harbor, daleč od dejstva, da bi jih gledali dve uri in pol. Če bi bil film krajši, bi bil veliko boljši. Tako kot prva svetovna vojna, ki bi jo večkrat spravili na film, če bi trajala samo eno leto.

Ocena: 4/10

null

MRS HENDERSON PRESENTS ( anglija 2005, komedija, Režija: Stephen Frears, Igrajo: Judi Dench, Bob Hoskins, Christopher Guest, Kelly Reilly) Judi Dench goes vulgar. Ko Judi Dench, gospa Henderson iz naslova, dame Judi Dench, tista Judi Dench, ki vedno igra elegantne, damske in uglajene gospe, glasno, direktno in brez sramu izreče besedo pussy, poštekamo, da bomo gledali nekaj drugačnega. Nekaj zabavnega, gledljivega in takšnega, da se bomo sprostili in imeli fino. Še posebej, ko vidimo, da sta gospa Henderson in njen izjemno prodorni in sposobni programski šef Vivian Van Damme (Bob Hoskins), ki ji zviša prihodke in napolni prav vse sedeže, gledalce okoli prinesla z golimi dekleti na odru. Sveža glasbena komedija, ki bi lahko trajala dvajset minutk manj, pa bi bila še boljša. Film, kjer Judi Dench na koncu izreče še besedo fuck. In zgodbica, ki naj bi se zgodila tudi v resnici. Med drugo svetovno vojno, kjer so ljudje rabili malce sprostitve in kjer so mladi vojaki gole ženske videvali le v revijah.

Ocena: 6/10

null

Michael Jackson in slavni prijatelji (osmi del)

26.08.2011 ob 14:00

Prva fotka zažiga, saj se prav vidi, da se družba zabava in da gre za frende, ne pa le za neko naključno poziranje. No ja, Serena Williams morda res ne paše zraven v smislu prijateljstva, sta pa zato Chris Tucker in režiser Brett Ratner toliko bolj kul in res prava Jacksonovo kompanjona. Tucker je bil itak Jacksonova stalnica, Ratner pa je vsej zame nepozaben zaradi tistega posnetka, kjer z Jacksonom v avtu nabijata R. Kellyja. Na drugi sliki pa sem bil sprva presenečen nad pevcem Brianom McKnightom, potem pa sem se spomnil pesmi What More Can I Give, pa mi je bilo vse jasno.

Jp, Bruce Springsteen je bil v osemdesetih pravzaprav edini Jacksonov konkurent za kralja muske. Celo zavidal mu je Jackson ob nekem dosežku na lestvicah, če se prav spomnim. Fotka mi je pa kul zato, ker ni iz snemanja We Are the Worlda, ampak iz nekega drugega srečanja dveh velikanov. Na desni pa seveda Celine Dion, še ena pevka pesmi What More Can I Give, ki se na koncu razjoče in reče: “Hvala, Michael, da si napisal tako lepo pesem.” Le kdo bi ji zameril.

Čeprav se mi je močno zameril, mislim, da je čas, da Coreyju Feldmanu le pogledam skozi prste in se raje spomnim cajta, ko sta bila z Jacksonom kul. Pri tistih glupih izjavah ga je pač odneslo, lepo pa je, da se je potem javno opravičil in pokesal po Jacksonovi smrti. Sem pa bral, da je Feldman zameril, ker ga je Jackson čez čas skenslal iz svojega lajfa, ker se ha je pač naveličal. Na desni pa šok, jebeno presenečenje s čarovnikom Davidom Blaineom, za katerega nisem imel pojma, da sta se z Jacksonom kdaj srečala. Prepričan sem, da ga je Jackson planiral za kako foro na londonskih koncertih, čeprav se je govorilo, da naj bi mu asistiral David Copperfield.

Še ena legendarna, z Dickom Clarkom seveda, legendo tvja, eno največjih, kar jih je čez lužo. Jp, tudi legendarni American Bandstand je njegov. Na drugi sliki pa seveda gospa Donna Summer, s katero pa Jackson, če se ne motim, začuda ni glasbeno sodeloval.

Na levi mali Donny Osmond, nekoč edina konkurenca Jackson 5, na desni pa spet ena tistih, ki me sesuje po tleh, da komaj diham. Ne me jebat no, ampak na isti fotki so se nastavili Michael Jackson, Steven Speilberg in Harrison faking Ford, očitno s premiere Indiane Jonesa. Zakon fotka, res. Ena najboljših, kar sem jih videl.

Eto, družba, to pa je presežek, to pa je tisto, kar Jacksona dviguje nad vse ostale pevce popa in tudi nad večino folka iz šovbiznisa. Na levi mu nagrado izroča sam francoski predsednik Jacques Chirac, na desni pa mu roko stiska ameriški predsednik Jimmy Carter, še en v vrsti ameriških predsednikov, ki so ga gostili v Beli hiši. Jp, Jackson je bil taka velika in vplivna zvezda, da so ga za prijatelja hoteli celo predsedniki.

Uganka

26.08.2011 ob 03:58

Kaj točno je privedlo do tele packarije?

Jim Carrey je še vedno noro zabaven

26.08.2011 ob 01:12

Jim Carrey je zadnje čase na filmu nekako resen in premalo norčav tudi takrat, ko igra v komedijah. Prav zato sem presenečen in hkrati zelo vesel, da fura spletno stran, kjer je natanko tak kot ga imam najraje, odbit, otročji, izviren in strašno zabaven.

Tule je nekaj njegovih naključno izbranih posnetkov:

Ljubezenska izpoved igralki Emmi Stone: KLIK

Smešen mi je tudi tule, pa čeprav dejansko ne počne ničesar: KLIK KLIK

Dobri stari Jim, ki ga danes pogrešam: KLIK

Tole pa je itak klasika, iz katere bi lahko naredil celovečerni film: KLIK

Recenzije

25.08.2011 ob 20:25

RV (zda 2006, komedija, Režija: Barry Sonnenfeld, Igrajo: Robin Williams, Cheryl Hines, Jeff Daniels, JoJo, Josh Hutcherson, Kristin Chenoweth) Kriza. Robin Williams je v krizi. V krizi identitete. V krizi žanrov. V situaciji, ko je pozabil biti smešen. Situaciji, ko namesto komedij snema resne filme. Celo trilerje in težke drame. Nič čudnega, da sedaj v komediji, kjer je bil nekoč doma, izgleda nesproščeno, nespontano in prisiljeno. Tako, kot da bi mu rekli, da mora posneti klišejski družinski film, če hoče še naprej delati v Hollywoodu. In RV, po naše Očka, ne ga srat, je film, kjer ga Williams res serje. Od začetka do konca. V negativnem smislu. V smislu že videnega, dolgočasnega, otročjega in skoraj nič zabavnega dreka, ki mu bodo nasedli le tisti, ki še vedno upajo, da bo Chevy Chase posnel novih sto delov družine Griswald. Pač zgodba o družini, ki jo z avtodomom mahne na izlet in doživi vse tisto, kar doživljajo družine, ki jo z avtodomom mahnejo na izlet. Izguba časa, denarja in Robina Williamsa.

Ocena: 2/10

null

THE OMEN (zda 2006, grozljivka, Režija: John Moore, Igrajo: Liev Schreiber, Julia Stiles, Mia Farrow, David Thewlis, Pete Postlethwaite, Michael Gambon) Hudičev sin je nazaj. Da bodo čez lužo posneli še rimejk Znamenja, briljantne in hudo srhljive mojstrovine iz leta 1976, je bilo seveda jasno. Še posebej, ker je bil leta 2006 edinstven datum. Datum hudiča, 6. junij, 2006. Datum treh šestic, datum znamenja, znak za prihod novega antikrista, novega mefista, ki bo obrnil svet. Ki bo sestrelil boga in Jezusa ter nam pokazal, kako bi morali živeti. Smešno, glede na to, da je svet itak v krizi. Da tako ali tako izgleda kot da bi ga vodil hudič. Da je peklenskih izbrancev cel kup. In da bog nima več prave moči. Ravno zato novo Znamenje, sicer premalo grozljiv, slabo odigran, preveč statičen, slabo dramaturgiran in premalo okulten rimejk, ne pade na plodna tla, marveč nekam stran. Tja, kjer ga ne moremo vzeti zares. Še posebej na koncu, ko malega Damiena posvoji ameriški predsednik in ko je mali Damien prepričan, da je zadel v polno ter da bo na ta način zavladal svetu. Glupo, glede na to, da je svetu vladal George Bush. No ja, ima pa tale rimejk nekaj svetlih točk. Recimo to, da v vlogo pošastne gospe Baylock vtakne Mio Farrow, originalno Rosemary, tisto nesrečno mamico, ki je leta 1968 ravno tako rodila malega hudička. Škoda, da zakonca Thorn igrata Liev Schreiber in Juila Stiles, saj sta premlada, preveč otročja in premalo karizmatična, da bi ju vzeli zares. Da bi jima verjeli. Težava je v tem, da si ne verjameta niti sama. Še posebej, če vemo, da sta ju leta 1976, v originalu, ki poleg Carrie še vedno velja za enega mojih najbolj srhljivih filmov vseh časov, igrala Gregory Peck in Lee Remick. In Liev seveda ne more biti Gregory, Julia pa ne more biti Lee. Jasno, tudi mali Damien, ki ga sedaj igra Seamus Davey Fitzpatrick, ni takšen kot bi moral biti. Kot je bil nepozabni Harvey Stephens, ki se sedaj pri šestintridesetih letih na hitro pojavi kot novinar tabloida. Pametno, glede na to, da je rumeni tisk v novem tisočletju močnejši celo od politike.

Ocena: 4/10

null

TAKE THE LEAD (zda 2006, glasbeno komična drama, Režija: Liz Friedlander, Igrajo: Antonio Banderas, Alfre Woodard, Rob Brown, Yaya DaCosta) Dangerous Minds. To, kar je leta 1995 v filmu Dangerous Minds počela Michelle Pfeiffer, počne sedaj Antonio Banderas, plesni učitelj Pierre Dulaine, ki hoče z valčkom, tangom, rumbo in sambo odrešiti delikventne dijake. In pozor, gospod Dulaine živi tudi v resnici, zato filmu ne moremo očitati vlečenja za lase in idealiziranja resničnih problemov temnopolte in hispano mladine. Pa vendar, pred nami je film, ki ne zna ujeti pravega tempa in pravega šarma, potemtakem film, ki ostane daleč za podobnimi glasbeno plesnimi celovečerci.

Ocena: 4/10
null

THE SENTINEL (zda 2006,  triler, Režija: Clark Johnson, Igrajo: Michael Douglas, Kiefer Sutherland, Kim Basinger, Eva Longoria, David Rasche, Martin Donovan) Begunec. The Sentinel se prične hudo dobro. Hudo intrigantno, napeto, izvirno in tako, da pademo noter. Da čakamo, kaj se bo zgodilo in kako se bo zgodilo. Med agenti, ki varujejo predsednika, je namreč izdajalec. Informer, ki igra dvojno igro, se poveže s teroristi in pomaga planirati atentat. Prvi sum pade na Michaela Douglasa, ki pogrne na detektorju laži, kar je še posebej všeč agentu Kieferju Sutherlandu, ki ima z njim neporavnane račune in preteklosti. Toda pozor, stari dobri Mike ne pogrne zaradi povezave s teroristi, marveč zato, ker šmira s predsednikovo ženo Kim Basinger. Ja, prav ste slišali, The Sentinel je film o tajnem agentu, ki seksa s  predsednikovo ženo, kar je jasno, saj ga igra Michael Douglas. Še posebej zato, ker predsednika igra David Rasche, nepozabni Sledge Hammer, kar je nekaj takšnega, kot da bi ga igral George Bush. Vse lepo in prav, toda kaj, ko se film nekje na polovici spremeni v bledo in preveč predvidljivo kopijo Begunca, ki vse zaplete izpelje preveč rutinirano in s celo kopico klišejev.

Ocena: 4/10

null

STONED (anglija 2005, drama, Režija: Stephen Wooley, Igrajo: Leo Gregory, Paddy Considine, David Morrissey, Tuva Novotny, Amelia Warner, Ben Whishaw, Monet Mazur) »Bilo mi je dolgčas,«svojemu menedžerju Tomu (David Morrissey) razloži Brian Jones (Leo Gregory), ustanovni in leta 1969 preminuli član skupine Rolling Stones, ki ga je nesla mešanica alkohola in mamil. No ja, tako vsaj trdijo zgodovinski viri, na katere pa se naš zelo soliden, divji, odkrit in predan filmček veselo požvižga ter razvije drzno teorijo zarote. Teorijo, kjer naj bi kultnega Jonesa v njegovem bazenu umoril ljubosumni gradbeni delavec Frank Thorgood (Paddy Considine). In film gre pod kožo. Pod vse orgije, zadetke, depresijo, hlape in pod glasbo. Tja, kjer je bil tudi Jones. Možakar, brez katerega ne bi bilo niti Keitha Richardsa, kaj šele Micka Jaggerja. Ker mu je bilo dolgčas, je fukal in se drogiral. Tako kot Mick in Keith, le da ni znal nehati. Ko je umrl, je bil star komaj 27 let. Ko smo mu priredili koncert, pa je prišlo pol milijona ljudi. Škoda, da mu je bilo tako prekleto dolgčas.

Ocena: 6/10

null

ULTRAVIOLET (zda 2006, akcija, Režija: Kurt Wimmer, Igrajo: Milla Jovovich, William Fichtner, Cameron Bright, Nick Chinlund) Ultravijolično sranje. Milla Jovovich se spet tepe. Tako kot v zadnjih stotih filmih. Tako kot se tepejo vse akcijske junakinje zadnjih let. Vse dekline, ki jim ni jasno, da je akcija domena moških. Še posebej, če snemajo tako bedne in dolgočasne filme kot je Ultraviolet. Svet, kjer se za kri udarijo ljudje, vampirji in kopije. Svet, kjer mora vampirka Violeta reševati dečka, ki v sebi nosi zdravilo. Odrešitev za vse ljudi, vampirje in kopije. Ali kot pravi Violeta: »Pozdravljeni, moje ime je Violet, rodila sem se v svetu, ki ga morda ne boste razumeli.« Žalostno je seveda to, da ga ne razume niti ona in da ga več kot dobro razumemo gledalci, ki smo imeli futurizma, stripov in računalniških efektov polno rit že leta 2006.

Ocena: 1/10

null

AMERICAN DREAMZ (zda 2006, komedija, Režija: Paul Weitz, Igrajo: Hugh Grant, Dennies Quaid, Mandy Moore, Willem Dafoe, Jennifer Coolidge, Chris Klein, Marcia Gay Harden, Judy Greer, Sam Golzari, Shohreh Aghdashloo) Briljantna satira ameriške obsesije s slavo. Gotovo poznate razne šove, kjer se takšni in drugačni friki udarijo v pevskih in plesnih sposobnostih. Šove, ki so jih pridno in nič manj perverzno pojedli tudi naši Pop Starsi, Idoli in Bitka talentov. Šov, kjer zmaga tisti, ki zna bolje lesti v rit. In tisti, ki ima boljšega predstavnika za stike z javnostjo. In seveda, šov, kjer bi Fredi Miler zmagal že v prvem krogu. Kot Omar, ki se tokrat pač ne piše Naber, marveč Abeidi. In ta Omar (Sam Golzari) ni le Omar, marveč infiltrirani član Al-Kajde, ki mora na finalnem večeru ubiti ameriškega predsednika Statona (Dennis Quaid). Predsednika, ki bi ga znal izvrstno odigrati George Bush. In predsednika, ki ga po ponovni izvolitvi matra hud padec popularnosti, kar pomeni, da mu gostovanje v najbolj gledanem šovu v državi pride kot naročeno. Toda pozor, Omar mora za uresničitev naloge priti v finale, kjer ga čaka preračunljiva Sally Kendoo (Mandy Moore), punca, ki špila na imidž prijazne, prijetne in user friendly dekline iz srednjega razreda. Dekline, ki za slavo zaigra tudi ljubezen do svojega fanta Williama (Chris Klein), vojnega veterana iz Iraka, ki jo kani zaročiti v živo pred gledalci. In seveda dekline, ki očara tudi Martina Tweeda (Hugh Grant), producenta, voditelja in izumitelja šova American Dreamz. Možakarja, ki film prične z vrhunskim monologom, kjer še bolj vrhunsko sprejme dejstvo, da ga zapušča punca. Prav imate, American Dreamz, film režiserja, ki nam je dal Ameriško pito, je film, ki se mu beseda vrhunsko poda kot namazana. Film, ki ga ta beseda povzame. Film, ki mu več kot pašejo tudi druge podobne besede. Tudi vsi drugi superlativi, ki jih premore slovenski jezik. Zelo pronicljiva, inteligentna, hudo zabavna, še bolj gledljiva in brez napak odigrana mojstrovina, ki kot za šalo povonja Levinsonovo klasiko Wag the Dog in deluje tako zelo pametno, da se ne čudim, da je v ameriških kinih popolnoma pogorela.

Ocena: 9/10

null

AN UNFINISHED LIFE (zda 2005, drama, Režija: Lasse Hallstrom, Igrajo: Robert Redford, Jennifer Lopez, Morgan Freeman, Josh Lucas, Damian Lewis, Camryn Manheim) Jesenska pripoved 2. Prav imate, Robert Redford izgleda kot ostareli Brad Pitt. In ker živi na deželi, ker se krega z medvedom, ker je zatežen, ker nima žene, ker mu je umrl sin in ker ima snaho (Jennifer Lopez), s katero se ne razume, gre za Brada Pitta iz Jesenske pripovedi. Se pravi za teorijo, da bi Brad Pitt iz Jesenske pripovedi izgledal in počel natanko to, kar počne sedaj Robert Redford v filmu Lasseja Hallstroma, režiserja odličnega Hišnega reda iz leta 1999. In An Unfinished Life potemtakem ni nič drugega kot nadaljevanje Jesenske pripovedi, kjer medveda, ki je poškodoval Redfordovega najboljšega in edinega prijatelja Morgana Freemana, igra Bart the Bear. No ja, to seveda ni Bart the Bear iz Jesenske pripovedi, ki je umrl leta 2000, marveč medved, ki mu je zelo podoben, zato ni čudno, da so mu trenerji nadeli isto ime in da ga na filmskih straneh najdete pod imenom Bart the Bear 2. Dovolj o medvedu, dovolj o Jesenski pripovedi, dovolj o drugih filmih. An Unfinished Life je dober. Zelo dober, poseben, očarljiv in kvaliteten film, ki točno ve kaj hoče. Ki točno ve, da se bo spremenil v biserček, ki ga bodo za svojega vzeli samo redki. Tisti, ki vedo kaj mora pretrpeti moški, ki je izgubil sina. In moški, ki se je v Jesenski pripovedi spremenil v legendo.

Ocena: 8/10

null

THE THREE BURIALS OF MELQUIADES ESTRADA (zda 2005, vestern, Režija: Tommy Lee Jones, Igrajo: Tommy Lee Jones, Barry Pepper, Dwight Yoakam, Julio Cedillo, January Jones, Melissa Leo) Za dušo. Tommy Lee Jones, ki je že leta 1995 za televizijo posnel vestern The Good Old Boys, je po številnih sila podobnih, dolgočasnih in klišejskih filmih, ki so mu vzeli energijo in ugled, vendarle naredil nekaj zase, za dušo, za očiščenje, za gledalce, za tiste, ki so ga navajeni v zelo dobrih filmih. V filmih, kjer pokaže kdo je, v filmih, kjer lahko tako zelo prepričljivo zaigra samo on. Jasno, tak film je moral tudi režirati, ga voditi, odločati kaj se bo dogajalo in iti zelo globoko. V najgloblje kotičke svoje prodane hollywoodske duše, kjer je končno našel mir in spokoj. Prav imate, The Three Burials of Melquiades Estrada izgleda kot zadnji film Tommyja Leeja Jonesa, ali če hočete, kot najboljši film Tommyja Leeja Jonesa. Kot film iz nekega drugega časa. Iz časa Sama Peckinpaha in Glave Alfreda Garcie. Ravno zato je zgodba o kavboju Peteu Perkinsu, ki hoče svojega po nesreči ustreljenega prijatelja Melquiadesa Estrado (Julio Cedillo) pokopati v njegovem rojstnem kraju, tako zelo intimna, tako zelo vztrajna, močna, precizna, počasna in iskrena. Tako zelo posebna, edinstvena in neponovljiva. Takšna, da glavni junak potrebuje kar tri različne pogrebe. Takšna, da obmejni policist Mike Norton (Barry Pepper), poba, ki Melquiadesa ustreli in mora potem kot talec spremljati vsak Perkinsov korak, na koncu Perkinsa pogreša. In seveda takšna, da lokalni šerif Belmont (Dwight Yoakam) raje odide na počitnice in vse skupaj prepusti svojim sodelavcem. Pač film, ki se ga naredi le enkrat v življenju.

Ocena: 9/10

null

INSIDE MAN (zda 2006, triler, Režija: Spike Lee, Igrajo: Denzel Washington, Clive Owen, Jodie Foster, Willem Dafoe, Christopher Plummer) Nič posebnega. Okej, filmu Inside Man se pozna, da ga je režiral Spike Lee, kar pa je na žalost premalo, da bi prekrilo vse mogoče klišeje o roparjih, ki pač izvedejo rop stoletja in okoli prinesejo ves svet. Tudi varnostnike, specialce, pogajalce in direktorje. Tudi Jodie Foster, ki se obnaša tako, kot da še vedno igra Clarice Starling iz Jagenjčkov. Jodie je v bistvu Inside Woman, ženska, ki pozna skrivnost. Skrivnost, večjo od svetega grala. In skrivnost, ki jo pozna tudi Clive Owen, genialni mastermind, ki izpelje rop, ugrabitve in dvojne igre. In pri vsem tem gre celo tako daleč, da obrača tudi albanskega predsednika. Nič čudnega, da mu nasede tudi izkušeni pogajalec Denzel Washington, ki ga med vsem rompom in pompom doma čaka potrebna prijateljica. Prav imate, Inside Man, sicer prvi film, ki ga je Spike Lee režiral brez jointa, je le film, kjer imajo vsi preveč časa.

Ocena: 4/10

null

JUST MY LUCK (zda 2006, komedija, Režija: Donald Petrie, Igrajo: Lindsay Lohan, Chris Pine, Faizon Love, Missi Pyle) Če hočete srečo, potem zamudite tale film. Lindsay Lohan leta 2006 očitno ni vedela, da ne moreš istih filmov ter istih vlogic ponavljati v nedogled. Ker jih je, je začela iti na živce. Tako zelo, da je niso gledali niti njeni najbolj goreči oboževalci in da ga je začela potem srati tudi v zasebnem lajfu. Jp, hrbet so ji obrnili celo tisti, ki so z veseljem ves dan gledali njene videospote, poslušali njeno musko in brali njene trače. Punca se je znašla v krizi srednjih let, pa čeprav jih je štela komaj dvajset. In v krizi je tudi tale tretjerazredna komedija, ki se igra s srečo. Ki srečo podaja med mlado, uspešno, always happy in samozavestno mladenko Ashley Albright, ter nesrečnega, nesigurnega in štorastega mladeniča Jakea Hardina (Chris Pine). Ko je ona srečna, je on nesrečen in obratno. Vse do konca, ko so hudo nesrečni le gledalci.

Ocena: 2/10

null

THE BREAK-UP (zda 2006, komična drama, Režija: Peyton Reed, Igrajo: Vince Vaughn, Jennifer Aniston, Joey Lauren Adams, Cole Hauser, Jon Favreau, Judy Davis, Justin Long, Ann-Margret, Vincent D’Onofrio, Justin Bateman) Telly Savalas. »Voskanje Telly Savalas vedno vžge. Probaj, pa boš videla,« pravkar skregani Jennifer Aniston razlaga njena šefica Judy Davis, sicer lastnica hudo elegantnega in uglednega likovnega salona, ki ne mara negativne energije in slabe volje. In res, Jenny sproba nasvet  ter se sprehodi po dnevni sobi, kjer njen jezni in tečni fant Vince Vaughn pravkar igra svojo najljubšo računalniško igrico. Jp, Telly  vžge, tako kot klišeji, ki jih je tokrat ravno prav. Ravno toliko, da film ne strelja v temo in teče v slogu solidne, gledljive in simpatične komične dramice za nedeljsko popoldne, kjer Jenny in Vince igrata par, ki se ves čas ljubi in sovraži.

Ocena: 6/10

null

16 BLOCKS (zda 2006, akcijski triler, Režija: Richard Donner, Igrajo: Bruce Willis, Mos Def, David Morse, Jenna Stern) 48 ur. Bruce Willis je Jack Mosley, utrujeni, upehani, zdelani, predelani in obdelani policist, ki bi lahko igral Dannyja Gloverja v Smrtonosnem orožju. Ja, tip je »prestar za to sranje«, pa četudi se mu še ne da v penzijo. Ker ga pokonci drži pijača, se mu seveda ne ljubi ničesar. Še najmanj pa varovanje zoprnega in čvekavega kaznjenca (Mos Deff), ki ga mora do desetih zjutraj pripeljati v sodno dvorano in prevoziti 16 ulic. Šestnajst dolgočasnih ulic, ki se spremenijo v pravi pekel. V jebeno Hitrost, v še bolj jebeno Smrtonosno orožje, kjer je časa manj kot 48 ur. Zoprni in čvekavi kaznjenec je namreč prelomna priča v procesu proti skorumpiranim policistom, ker našega policaja useka Serpico, pa stopi na njegovo stran in ga začne varovati pred svojimi kolegi. Tudi pred dolgoletnim partnerjem (David Morse), ki ne more razumeti ugovora vesti. Solidna, realistična, prepričljiva in morda preveč resna predelava znane formule, ki po vseh podobnih filmih seveda odtehta bolj malo.

Ocena: 5/10

null

LORD OF WAR (zda 2005, drama, Režija: Andrew Niccol, Igrajo: Nicolas Cage, Jared Leto, Bridget Moynahan, Ian Holm) Zgodba o človeku, ki vam lahko nabavi celo Rambovo puško. Lord of War si upa veliko. Zelo veliko. Tako veliko, da ga ni hotel financirati noben ameriški studio in je moral denar nabirati s pomočjo tujih financerjev. Nič čudnega, saj govori o prodajalcih orožja. O ljudeh, ki jih ne briga komu prodajo, zakaj prodajo in kje prodajo. To so ljudje, ki pravijo: »The first and most important rule of gun-running is: never get shot with your own merchandise.« To so ljudje, ki nimajo slabe vesti. Ki nimajo ugovora vesti. In ki jih novica o premirju razkači kot hudič. Njihov kruh je vojna. Vojna je njihov vsakdan. Cel svet je njihov trg in cel svet je njihova vojna. Brez vojne jih ni. Brez vojne jim propade biznis. Ali kot pravi naš junak Yuri Orlov (Nicolas Cage), ukrajinski emigrant, ki se je z bratom (Jared Leto) in starši preselil čez lužo: »There are over 550 million firearms in worldwide circulation. That’s one firearm for every twelve people on the planet. The only question is: How do we arm the other 11?« Ja, tak je naš Yuri, izjemno sposobni, prodorni, elegantni, poštirkani in z vsemi žavbami namazani prodajalec orožja, ki se spremeni v kralja. V Gospodarja vojne. V človeka, ki orožje prodaja tudi v Jugoslavijo. Seveda tudi v Afriko in v Afganistan. No ja, izogne se le Osami Bin Ladnu. Pa ne zaradi moralnih zadržkov, marveč zato, ker mu noče plačati z gotovino. Ni kaj, tip obvlada svoj posel. Tako zelo, da postane multi milijonar. Bogataš prve lige in insajder, brez katerega se ne more začeti prav nobena vojna na našem planetu. Izjemno natančen, drzen in globok vpogled v zakulisje nezakonite prodaje orožja, ki nas strelja z vseh strani. Ki nam ne dovoli dihati. Ki s svojimi iskrenimi, sočnimi in srhljivo realnimi monologi mečka našo dušo in nam da vedeti, da živimo v svetu, kjer ljudje umirajo samo zato, da lahko prodajalec orožja v posteljo dobi najlepšo dekle v mestu. Groza? Ne, marveč realnost.

Ocena: 9/10

null

SNAKES ON A PLANE (Zda 2006, grozljivka, Režija: David R. Ellis, Igrajo: Samuel L. Jackson, Julianna Margulies, Nathan Phillips, Rachel Blanchard, Flex Alexander, Lin Shaye, David Koechner) Don’t believe the hype. Snakes on a plane. Kače na letalu. Kače in letalo. Čisto preprosto in brez sprenevedanja. Nič čudnega, da so oboževalci ponoreli že pol leta pred premiero. Že med snemanjem. Že takrat, ko filma sploh še ni bilo. Ko se je o njem samo govorilo. In nič čudnega, da je film postal kult, da so oboževalci vplivali na scenarij in da je moral Samuel L. Jackson na njihovo željo, ali bolje rečeno, na njihov ukaz, izreči stavek: »I’ve had it with these motherfucking snakes on this motherfucking plane.« Prav imate, Snakes on a Plane je postal nova Čarovnica iz Blaira, nov internetni fenomen in film, od katerega so pričakovali vse kar je mogoče pričakovati. Če ste ga videli na piratskih kopijah z neta, potem veste, da so ljudje v kinu poznali vsak gib, vsak korak, vsako besedo in vsako kačo. Da so čakali na stavek: »I’ve had it with these motherfucking snakes on this motherfucking plane.« In da so se obnašali kot pravi fani, kot se obnašajo fani filmov Star Trek in The Rocky Horror Picture Show. Okej, toda kaj, ko je bilo teh fanov premalo v kinu. Tako malo, da je film vrgel le drobiž in se spremenil v veliko razočaranje. No ja, v razočaranje zaradi hudega pompa pred začetkom predvajanja. Pred začetkom, ki je obljubljal največji hit letošnjega poletja. Ki je zagotavljal, da bodo kače popularnejše od piratov in da se nihče več ne bo upal voziti z letalom. Neumno, če pomislimo, da se letal zdaj vsi bojijo zaradi terorizma. Povedano drugače, Snakes on a Plane bi moral v kina prisikati pred 11. septembrom, ko so bila letala najvarnejše prevozno sredstvo, in ne sedaj, ko se jih vsi bojijo bolj kot kač. Tako je, filmu bi moralo biti naslov Plane on a plane, Sam the Man pa bi moral reči: »I’ve had it with these motherfucking planes on this motherfucking plane.« Jebat ga, to je doba interneta, kjer film potem v kinu ne zanima nikogar več.

Ocena: 4/10

null

LITTLE MAN (zda 2006, komedija, Režija: Keenen Ivory Wayans, Igrajo: Shawn Wayans, Marlon Wayans, Kerry Washington, John Witherspoon, Lochlyn Munro, Chazz Palminteri) Le bratje Wayans lahko s tako trapasto komedijo v blagajne butnejo 60 milijonov dolarjev dobička. Little Man je daleč od dobre komedije. Daleč od dobrega filma. In daleč od tega, da bi mu rekli, da se ga splača videti. Pa vendar, zgodba o pritlikavem kriminalcu, ki se izdaja za dojenčka, kljub temu vozi simpatično, na trenutke zabavno in tako, da poseka večino takratnih ameriških komedij. To seveda ni težko, saj je žanr v hudi krizi, kar pomeni, da je vsaka komedija, kjer se vsaj dvakrat nasmejemo, več kot dobrodošla.

Ocena: 4/10

null

UNITED 93 (zda 2006, drama, Režija: Paul Greengrass, Igrajo: Christian Clemenson, Trish Gates, Polly Adams, Cheyenne Jackson) Dogodek, ki ni rabil filma. 11. september je bil kot film, film pa ne rabi še enega filma. Še posebej ne filma, ki se gre dokumentarec. Ki nima znanih igralcev in ki prekopira čisto vse malenkosti iz usodnega letala United 93. Letala, ki je zgrešilo cilj in se po zaslugi pogumnih potnikov zrušilo v Pensilvaniji. Pač film, ki pozablja, da je bila realnost veliko bolj zanimiva in da je film o tako zelo zanimivi realnosti povsem odveč.

Ocena: 3/10

null

THE DEVIL WEARS PRADA (zda 2006, komedija, Režija: David Frankel, Igrajo: Meryl Streep, Anne Hathaway, Stanley Tucci, Emily Blunt, Simon Baker) Kaj se zgodi, ko se Hudič obleče v Prado in ga zaigra Meryl Streep. Nič hudega sluteča Anne Hathaway igra Andreo Sachs, mlado, nadebudno in pridno punco, ki se zaposli pri znani modni reviji. Ki postane druga asistentka urednice Mirande Priestly, ki jo igra Meryl Streep. Vse lepo in prav, toda kaj, ko je Miranda doma iz pekla. Toda kaj, ko jo zajebava, ponižuje, krega, se dela norca in ji daje nemogoče naloge. Tudi tisto, da ji mora prinesti komaj napisan sedmi roman o Harryju Potterju. Drži, Miranda je taka psica, da je ne bi hoteli niti v peklu. In taka prasica, da se dopade le sama sebi. Njena prva asistentka Emily (Emily Blunt) jo prenaša in zvesto uboga, nesrečna Andrea pa se počasi lomi in razmišlja kako naj jo navduši in prepriča, da je prava za svoje delo. In ko se iz grde račke spremeni v labodko, ko tako kot v filmu Princeskin dnevnik postane kraljična in ko ji končno dokaže, da obvlada svoj posel, gledalec ugotovi, da sploh ne gleda tako zelo dobrega filma. Marveč le premalo ostro in pogumno komedijo, kjer Meryl Streep oponaša Glenn Close iz Dalmatincev in kjer Anne Hathaway pač igra vseh sto in še nekaj psičkov.

Ocena: 5/10

null

RIP: Aaliyah (1979-2001)

25.08.2011 ob 09:00

Prav danes mineva deset let od usodne letalske nesreče, v kateri je umrla Aaliyah, ta vrhunska r&b pevka, ki nam je dala celo kopico nepozabnih komadov in se je počasi spreminjala tudi v filmsko igralko. Musko so ji delali tudi R. Kelly, Timbaland in Missy Elliott, izdala pa je le tri albume, kar je res škoda, saj sem prepričan, da bi se spremenila v eno izmed najboljših pevk svojega žanra. Pa velika oboževalka Michaela in Janet Jackson je bila, skratka, res dobra vokalistka in performerka, ki zažiga še danes, ko take dobre muske prekleto močno manjka.

Mislim, da pri izbiri komada ni dileme in da bo Try Again ravno pravšnji, pa še iz filma Romeo Must Die je, kjer se je Aaliyah prvič preizkusila tudi kot igralka.

YouTube slika preogleda

Pa dodajmo še enako odlično More Than a Woman

YouTube slika preogleda

In še nič manj zažigalsko We Need a Resolution

YouTube slika preogleda

In meni prekrasno Journey to the Past iz risanke Anastasija

YouTube slika preogleda

In še krasen tribute I Miss You, ki ga začne DMX, ki je prvič in zadnjič v karieri otožen in povsem miren

YouTube slika preogleda

Jp, če hočeš Aaliyah, vse kar lahko dobiš pa sta Cassie in Ciara, počakaj.

Recenzija: Hesher

25.08.2011 ob 05:46

HESHER

“Hesher was here.”

Dober film, zelo dober, dodelan, globok, dramaturško prebrisan, kvaliteten, drugačen, kompleksen, odlično odigran, prepričljiv, učinkovit, depresivno zabaven in tak, da na gledalca pusti trajnejši vtis. V prvi vrsti zgodba o prebolevanju smrti, kjer sta oče (Rainn Wilson) in sin (Devin Brochu) v prometni nesreči izgubila mamico, v drugi pa zgodba o samotarju, posebnežu, postopaču, lenuhu, nihilistu, samodestruktivnežu, uporniku, primitivnežu, impulzivnežu, koleriku in flegmatiku Hesherju (Joseph Gordon-Levitt), ki se naseli v njuno bajto, navduši njuno babico (Piper Laurie) in ju na koncu dejansko odreši, kot Jezus Kristus, zato je logično, da ima dolge lase. In pozor, film je debi, premiera Spencerja Susserja, ki ga morda čaka lepa prihodnost, saj tudi kot scenarist pokaže dovolj talenata in smisla za filmanje. Četudi gre za nekaj klišejev podobnih filmov, pa filmov o odraščanju kakega mulca, ki se zaljubi v starejše dekle (Natalie Portman), dobimo zelo zanimiv, pogumen, svež in izviren projekt, ki globoko dramsko štorijo večkrat sprošča s prav posebnim humorjem in prizori, ki na gledalca delujejo zelo udarno in direktno.

In tu je Joseph Gordon-Levitt, glumac z jajci, ki se še vedno ni prodal in še vedno zelo uspešno fura takele pogumne in nekomercialne vloge. Hesher je zanj kot ustvarjen, prav ne spomnim se nikogar drugega, ki bi ga lahko odigral tako interesantno in z guštom. Pa Rainn Wilson, jebmeti kako zelo dober je v resni vlogi depresivnega fotra, ki po smrti žene žre tablete. Levitt in Wilson sta tako enkratna, da sploh ne rabita preveč besed, dovolj so jima le pogledi, le igra z mimiko in telesom. Nič manj prepričljiv ni mali Devin Brochu, ki pokaže čustveni razpon odraslega igralca in se bo brez dvoma spremenil v veliko otroško zvezdo, če mu bodo le dali pravi filme. Enkratna je tudi Piper Laurie, ki je še vedno ne morem pozabiti po vlogi versko blazne matere iz mojstrske grozljivke Carrie. Nekako neodločen pa sem pri Natalie Portman in njeni upodobitvi prodajalke Nicole, ki se mi je zdela preveč infantilna in bi jo brez dvoma bolje odigrala kaka Juliette Lewis. Kakorkoli že, pred vami je film, ki nikakor ni na prvo žogo, pa četudi se na trenutke zaradi Hesherjevega ekscesnega obnašanja morda zazdi tako. Ali kot je odlično zapisal Corey Hall: “Darkly funny and refreshingly blunt, giving a big middle finger to conventionality, and offering a rebel yell that’s hard to ignore.”

Ocena: 8/10

Iztok Gartner Superstar (peti del)

24.08.2011 ob 22:38
YouTube slika preogleda

iztok-gartner-superstar-cetrti-del/

iztok-gartner-superstar-tretji-del/

iztok-gartner-superstar-drugi-del/

iztok-gartner-superstar-prvi-del/

iztok-gartner-superstar/

Ko jebe Krisa, važna je Kim

24.08.2011 ob 20:59

Jp, revija People je za milijon in pol dolarjev odkupila poročne fotke Kim Kardashian in Krisa Humphriesa, na naslovki pa Krisa splon ni, niti z besedo kaj šele s sliko. Je samo Kim, kot da se ni poročila, ampak se je pač oblekla v poročno obleko.

Nimaš kaj, če se poročiš s Kim Kardashian, te ni :)

Recenzije: The Beastmaster, The Sword and the Sorcerer

24.08.2011 ob 19:14

THE BEASTMASTER

Don Coscarelli, režiser kultne grozljivke Phantasm, je v letu prvega Conana posnel svojega Conana. Na pol kultnega Dara, gospodarja zveri, dejansko mešanico Tarzana in Conana, ki sicer premore nekaj okej momentov, a kot celota vseeno ne uspe doseči kakega trajnejšega učinka na gledalca. Problem je tudi glavni igralec Marc Singer, nekakšna zoprna mešanica Toneta Košmrlja in Lexa Lugerja, ki mu manjkajo precej boljše igralske sposobnosti, pa tudi sicer se mi ne zdi ravno nek prepričljiv pustolovski junak. Je pa zato v vlogi zlobneža Maaxa toliko bolj zanimiv Rip Torn (v igri je bil Klaus Kinski), ki našemu Daru zjebe otroštvo, kar pomeni, da ga čaka sila klišejska pravljica o maščevanju. Bizarno srhljiv uvod s čarovnicami je okej, prizorčki, kjer Dar prvič sreča dve podlasici in pošteka, da lahko kot Dr. Dolittle komunicira z živalmi, tudi, je pa zato akcijsko nadaljevanje malce štorasto, premalo dodelano in absolutno predolgo, saj se film raztegne celo na dve uri dogajanja. Ženski del ekipe medlo zastopa Tanya Roberts (v igri je bila Demi Moore), ki so je dve leti kasneje spremenili še v porazno slabo Sheeno, kraljico džungle, spin-off Beastmasterja, pogojno okej pa Darov temnopolti sidekick John Amos, če že moram izbrati prizor, ki se vsaj približno dotakne drobnega žanrskega presežka, pa izberem tisto zajebano čarovnico, ki se plazi po stropu in seveda faše darov meč. In pozor, The Beastmaster je dobil še dve nadaljevanji, ki sta bili še slabši od originala, Coscarelli pa je leta 1984 zavrnil režijo drugega Conana, saj se mu je zdel scenarij zanič. Jp, četudi The Beastmaster ni ne vem kaj, je vseeno boljši od drugega Conana.

Ocena: 5/10

THE SWORD AND THE SORCERER

Še ena pravljična pustolovščina, ki so jo posneli v letu Conana, na trenutke presenetljivo grozljiva in resna za tak žanr, ki je vsaj v moji glavi še vedno prvenstveno namenjen mladincem. In z naslovom, ki ne ovinkari in več kot direktno upraviči podžanr sword&sorcery filma. Glavni je Lee Horsley, ravno prav pozerski in frajerski za vlogo bojevnika Talona, ki mu je zlobnež Cromwell (ravno prav zoprni Richard Lynch, ki si ga bom za vedno zapomnil zavoljo tiste šokantne sekvence v mojstrovini Scarecrow), joj, kako predvidljivo, ubil familijo. Film, ki je leta 1982 zaslužil le malce manj od Conana in je morda nekoliko neupravičeno danes povsem pozabljen, premore kar nekaj dovolj dobrih, gledljivih in žanrsko dodelanih momentov, zato je škoda, da nekje na polovici izgubi zagon in rata malo dolgočasen. Sta pa zato uvod in zaključek tako zelo udarna, da je gledalec na koncu zadovoljen. Manjka tudi kak bolj prepričljiv in markantnejši ženski lik, za katerega bi bilo Talonu res vredno harati po grajskih ječah kralja Cromwella, ki je tako zloben in hinavski, da okoli prinese celo čarovniškega demona, je pa tridelna sablja, ki strelja rezila zato toliko bolj kul in izvirna glede na ostale podobne filme. Zanimiv je tudi karakter glavnega junaka Talona, ki ni tipični barbar, marveč bolj kak gizdalinski swashbuckler, sila smešno pa je seveda dejstvo, da med odjavno špico povedo, da nas kmalu čaka nadaljevanje z naslovom Tales of an Encient Empire, ki so ga potem končno spravili na televizijo šele leta 2010, torej skoraj trideset let po napovedi. Sem pa trznil ob imenu režiserja Alberta Pyuna, pa ne zato, ker bi bil nek hud talent, ampak zato, ker je potem posnel še Cyborga in Captaina Americo ter na nek način vendarle zaznamoval mojo mladost.

Ocena: 6/10

Hitra roba

24.08.2011 ob 15:25

THE IMPOSTOR (zda 2002, znanstveno fantastična akcija, r: Gary Fleder, i: Gary Sinise, Madeleine Stowe, Vincet D’Onofrio, Tony Shalhoub, Elizabeth Pena, Mekhi Phifer, Lindsay Crouse) Zelo solidna futuristična pustolovščina izpod peresa Philipa K. Dicka, avtorja klasik Blade Runner, Total Recal in Minority Report. Druga polovica enaindvajsetega stoletja, čas, ko so Zemljo opustošili centurioni, zelo razvita bitja iz vesolja, ki v ljudi spretno nastavljajo svoje kopije in jim v srce ruknejo zelo nevarne bombe. Na sumu je tudi Gary Sinise, sicer zaveden borec za svobodo Zemljanov, ki mu ne verjamejo niti najboljši prijatelji, kaj šele žena Madeleine Stowe. Tip se jim zdi kot replikant, kot kopija originala, kot prevarantski centurion, ki je nase pač navesil človeško podobo in začel lažni beg za svoje življenje. Moderna inačica klasike Invasion of the Body Snatchers, ki vas bo na koncu vrgla na kolena.

Ocena: 6/10

SCREAMERS (zda 1995, znanstveno fantastična akcija, r: Christian Duguay, i: Peter Weller, Roy Dupuis, Jennifer Rubin, Andrew Laury, Ron White) Stvar je jasna, če hočeš danes posneti dober znanstveno fantastični film, moraš za podlago vzeti kakšno kratko zgodbico pisatelja Philipa K. Dicka. Dobrodošli v leto 2078, kjer Zemljo nadzorujejo v ljudi in podzemne črve zakrinkani roboti, tako imenovani kričači, ki se zaderejo, ko jim kaj ni všeč, se pravi, ko zagledajo človeka, ki bi rad dosegel mir med dvema nasprotnima taboroma preživelih Zemljanov. Misijo začne bivši Robocop Peter Weller, ki seveda nima pojma, če niso morda njegovi najožji sodelavci v resnici potuhnjeni replikanti, tihi kričači, ki pač čakajo na svoj veliki trenutek. Futuristični rimejk klasike The Thing.

Ocena: 6/10

THE SKULLS (zda 2000, triler, r: Rob Cohen, i: Joshua Jackson, Paul Walker, Hill Harper, Leslie Bibb, Christopher McDonald, Steve Harris, Craig T. Nelson) Joshua Jackson se včlani v tajno organizacijo vplivnežev in zelo hitro ugotovi, da se v zakulisju skriva cel kup dreka, ki doseže vrhunec z umorom njegovega najboljšega prijatelja. Dovolj napeta, dinamična in gledljiva mladinska inačica Firme, kjer Joshua Jackson zavrne možnost, da bi nekoč postal Tom Cruise, saj ne more pohoditi svoje morale.

Ocena: 6/10

TREMORS 3 (zda 2001, komična grozljivka, r: Brent Maddock, i: Michael Gross, Shawn Christian, Susan Chuang, Charlotte Stewart, Ariana Richards, Barry Livingston) Drugo nadaljevanje enkratne komične grozljivke iz leta 1990, kjer sta igrala Kevin Bacon in Fred Ward, kot za šalo ohranja komično svežino originala in podzemnim črvom doda še leteče mutante, ki iz riti streljajo ogenj. Tremors 3 je Tremors, le da mu manjkata Kevin Bacon in Fred Ward, ki ju mora nadomeščati neuničljivi Michael Gross, na pol legendarni Burt Gunner, ki je črve lovil tudi v istoimenski tv seriji in četrtem delu leta iz 2004.

Ocena: 6/10

SLACKERS (zda 2002, komedija, r: Dewey Nicks, i: Dewon Sava, Jason Segel, Michael C. Maronna, David Schwartzman, James King, Cameron Diaz) Zelo domiselna in zabavna komedija o mladeniču, ki izsiljuje tri sošolce, da bi si priboril ljubezen lokalne lepotičke James King. David Schwartzman je zguba, nerdovski piflar brez jajc in poguma, ki je prepričan, da je največji frajer na šoli. In ker mu uspe v kot spraviti tri glavne face v razredu, dobi pogum, da začne umazano igro izsiljevanja, kjer zahteva, da mu morajo urediti zmenek z najlepšo punco na šoli. Njegova domišljija nese celo do seksa s Cameron Diaz, kar pa ne pomaga, da ne bi ne glede na karkoli še vedno ostal zakrknjen bedak brez možnosti za mutiranje v frajerja.

Ocena: 7/10

AFTER SEX (zda 2000, komična drama, r: Cameron Thor, i: Brooke Shields, Virginia Madsen, Johnathon Schaech, D.B. Sweeney, Maria Pitillo, Dan Cortese) Film o rečeh, ki se zgodijo, ko je seksa konec. Zelo solidna in življenjska zgodbica o treh parih, ki pozabijo, da je po seksu vedno potreben tudi pogovor.

Ocena: 6/10

SOULKEEPER (zda 2001, komična grozljivka, r: Darin Ferriola, i: Rodney Rowland, Kevin Patrick Walls, Tom Tiny Lister, Jr. Robert Davi, Karen Black, Brad Dourif, Ali Landry, Deborah Gibson, Jack Donner) Zelo dobra mešanica neumne grozljivke in ravno prav frajerske komedije. Prevaranta Rodney Rowland in Kevin Patrick Walls morata najti starodavno relikvijo, ki naj bi na Zemljo vračala hudobne izgubljene duše, kar pomeni, da se znajdeta sredi sila nevarne, čudaške, nadnaravne, halucinirajoče in srhljive situacije, kjer ju ves čas uspešno rešujejo dinamični humorni vložki in dobri dialogi, ki preprečijo blesave klišeje in gledalcu ponudijo zelo gledljivo pustolovščino.

Ocena: 7/10

LAND SPEED (zda 2001, akcija, r: Christian McIntire, i: Billy Zane, Pamela Gidley, Ray Wise, Scott Wiper, Greg Travis) Nekoč so Američani postavljali rekorde z letali, sedaj pa jih z avtomobili, ki drvijo kot letala. Samo za ljubitelje zelo hitrih avtomobilov, ki bi se je ustrašil celo Mihael Schumacher, saj drvijo tako hitro, da se jih sploh ne vidi. Povedano drugače, plin, dim, ogenj in pleh.

Ocena: 2/10

THE EVIL CULT a.k.a. THE KUNG FU MASTER (hong kong 1993, karate, r: Jing Wong&Sammo Hung, i: Jet Li, Man Cheung, Wing Cho, Sammo Hung, Gigi Lai) Huda bedarija brez repa in glave, kjer se dve dinastiji pulita za dva čarobna meča, Jet Li pa nima pojma kaj bi počel. Razkošna scenografija in veličastni dvoboji ne pomagajo skrajno neumni in prazni zgodbi, kjer akcijske sekvence služijo samo kot kamuflaža, ki jo gledalec razkrinka že v uvodnem prizoru.

Ocena: 2/10

CHELSEA WALLS (zda 2001, drama, r: Ethan Hawke, i: Uma Thurman, Rosario Dawson, Kris Kristofferson, Vincent D’Onofrio, Mark Webber, Natasha Richardson, Steve Zahn, Robert Sean Leonard, Tuesday Weld) Cela kopica takšnih in drugačnih bolj ali manj dolgočasnih ter skrajno melanholičnih vinjet iz življenja naključno izbranih stanovalcev nekega bloka. Chelsea Walls, sicer prvi pravi režijski poizkus igralca Ethana Hawkea, izgleda natanko tako kot njegove uvele igralske predstave v številnih filmih, kjer vedno igra popolnoma enako, dolgočasno, neizvirno in preveč hladno. Uma Thurman zavrača svoje osvajalce, Kris Kristofferson žaluje za svojo mladostjo, Steve Zahn in Robert Sean Leonard lovita veliki met s svojo glasbo, Rosario Dawson pa ima težave s svojim fantom Markom Webberjem. Vsi so povoženi, premirni, brez čustev in takšni, kot da bi jih na svoj rojstni dan povabil Ethan Hawke.

Ocena: 3/10

VAMPIRES: LOS MUERTOS (zda 2002, grozljivka, r: Tommy Lee Wallace, i: Jon Bon Jovi, Natasha Gregson Wagner, Cristian de la Roche, Arly Jover) Jon Bon Jovi kot lovec na vampirje. Vampirski klišeji, vzeti naravnost iz filma From Dusk Till Down, ki je bil kot veste tudi sam en velik kliše, resda tečejo kot po maslu, saj se Jon Bon Jovi med krvosesi počuti kot doma, toda slaba dramaturgija, do konca izžeta tematika in nepotrebna mašila med brutalnimi sekvencami, ne sežejo dlje kot do sosedovega senika, kjer že tisoč let mirno počivata dva zgubana vampirja.

Ocena: 2/10

SAVAGE MESSIAH (kanada 2001, drama, r: Mario Azzopardi, i: Polly Walker, Luc Piccard, Isabelle Blais, Isabelle Cry, Julie La Rochelle) Resnična zgodba o moškem, ki je v nekakšni komuni živel skupaj s številnimi ženskami in otroki ter jih ves čas spolno ter telesno zlorabljal. Roch Theriault (Luc Piccard) je bil Casanova, le da ni ljubil, marveč se izživljal in lagal, da ga imajo njegove ženske rade in da z njim živijo zaradi užitka. No ja, glede na to, da sta mu dve stale ob strani tudi takrat, ko so ga za deset let strpali v zapor, je imel morda na nek bizaren način prav, toda kaj, ko je vse ostale pretepal in se spolno izživljal tudi nad otroki. Za vrat mu je dihala socialna delavka Polly Walker, ki ji najprej niso verjeli, potem pa so le ugotovili, da gre zares in da je gospod Roch en velik prasec. Savage Messiah, ki nikakor ni rimejk istoimenskega neumnega filma iz sedemdesetih, nam sicer servira izredno zanimivo tematiko, ki pa se kmalu izgubi v predolgih kadrih, prepočasnem tempu in neizvirni atmosferi.

Ocena: 3/10

BIG BAD LOVE (zda 2001, drama, r: Arliss Howard, i: Arliss Howard, Debra Winger, Paul Le Mat, Rosanna Arquette, Angie Dickinson, Michael Parks) Ravno prav zamorjena, počasna in depresivna pripoved o brezposelnem pisatelju (Arliss Howard), ki zaman čaka na svoj veliki trenutek. Dve možnosti. Prvič, da ugasnemo in zaspimo. Drugič, da gledamo in preživimo. Sam sem preživel.

Ocena: 5/10

AMEN (francija 2002, drama, r: Costa Gavras, i: Ulrich Tukur, Mathieu Kassovitz, Ulrich Muhe, Michel Duchaussoy, Marcel Iures) Film, ki pozabi na dejstvo, da je Steven Spielberg leta 1993 posnel Schindlerjev seznam. Amen, sicer zgodba o nacistu Kurtu Gersteinu (Ulrich Tukur), ki je hotel preprečiti načrtno pobijanje Židov v koncentracijskih taboriščih, se povezal celo s takratnim papežem, upal, da bo svet sprevidel kaj se dogaja za kulisami tretjega rajha in tragično ugotovil, da ga resno ne jemljejo niti Židje, teče prepočasi, večinoma nezanimivo in premalo pomembno, glede na to, da se ubada s tako veliko, globoko in grozljivo tematiko. Kaj je bilo res, kaj so si izmislili filmarji, pa bomo seveda prepustili zgodovinarjem.

Ocena: 3/10

SABERTOOTH (zda 2002, pustolovska grozljivka, r: James Hickox, i: David Keith, Vanessa Angel, John Rhys Davies, Jenna Gering, Josh Halloway) Orjaški sabljasti tiger začne svoj morilski pohod in se požvižga ne dejstvo, da je že zdavnaj izumrl. Znanstveni eksperiment prebudi znamenitega sabljastega tigra, ki začne sistematično žreti nič hudega sluteče izletnike. Na nek način solidna in na žalost za premalo denarja posneta grozljivka, kjer se tigrčku tudi dejansko vidi, da je že zdavnaj izumrl.

Ocena: 4/10

UNDISPUTED (zda 2002, drama, r: Walter Hill, i: Wesley Snipes, Ving Rhames, Peter Falk, Wes Studi, Michael Rooker, Jon Seda, Ed Lover, Fisher Stevens) Svetovni boksarski prvak Ving Rhames zaradi posilstva pristane v zaporu in se v dvoboju stoletja pomeri z arestantskim šampionom Wesleyjem Snipesom. Biografija Mikea Tysona, le da pravi Mike ni imel toliko jajc, da bi se za rešetkami šel boksarske dvoboje. Zelo solidna boksarska štorija, ki v polno zadene že zaradi dejstva, da se v ringu zmlatita Wesley Snipes in Ving Rhames. Poanta je na dlani, zares prave boksarje bo treba začeti iskati v arestih.

Ocena: 6/10

THE DAY REAGAN WAS SHOT (zda 2001, drama, r: Cyrus Nowrasteh, i: Richard Crenna, Richard Dreyfuss, Yannick Bisson, Colm Feore, Michael Murphy, Kenneth Welsh, Holland Taylor, Christian Lloyd) Malce površna koreografija dneva, ko je psihopat John Hinckley (Christian Lloyd) poskušal umoriti predsednika Ronalda Reagana (Richard Crenna) in s tem v Beli hiši za nekaj ur povzročil pravo bitko za oblast. John Hinckley, psihopat, ki je bil usekan na igralko Jodie Foster, je na začetku osemdesetih doživel svojih pet minut slave, ustrelil predsednika Ronalda Reagana, tistega predsednika, ki je predsednika ves čas samo igral, upal, da si bo s tem priboril naklonjenost svoje filmske dive in na koncu ugotovil, da ga je polomil, saj je veliki Ronny preživel in se v Belo hišo vrnil še močnejši. Hvala bogu, saj podpredsednik George Bush ni imel pojma kaj naj počne, državni sekretar Alexander Haig (Richard Dreyfuss) pa je kljub prošnjam Reaganovega najožjega sodelavca Jamesa Bakerja (Kenneth Welsh) hotel začeti tretjo svetovno vojno in si oblast vzeti povsem zase. Solidna, na trenutke površna in malce preveč preprosta tv dramica, kjer je Ronald Reagan resnično le igralec, se pravi predsednik, ki bi moral za svojo najboljšo vlogo v karieri dobiti oskarja.

Ocena: 5/10

WAVE TWISTERS (zda 2001, risanka, r: Syd Garon&Eric Henry, i: DJ Qbert, Yogafrog, D-Styles, Flare) Petinštirideset minutna risanka, ki kot za šalo ujame in zašteka esenco hip hop kulture. Wave Twisters, zgodba o skupini zavednih hip hoparjev, ki poskušajo rešiti svojo kulturo, ki jo med drugim ogroža tudi zlobni rdeči črv, izgleda tako, kot da bi Terry Gilliam narisal like po navodilu P. Diddyja, se pred tem posvetoval s pionirji hip hopa in šel na kavo z najboljšim zobozdravnikom na svetu. Enkratna glasba, na tone skreča, breakdance, divji tempo in izvirna animacija tvorijo takojšnjo klasiko, ki jo mora doma imeti vsak pravi ljubitelj hip hop kulture.

Ocena: 10/10

DRAGON HEART 2 (zda 2000, avantura, r: Doug Lefler, i: Christopher Masterson, Harry Van Gorkum, Ronna Figueron, Matt Hickey, Henry O, Robby Benson) Bledo nadaljevanje Zmajevega srca, kjer sta leta 1996 igrala Dennis Quaid in Sean Connery. Zlobni vitez najde poslednjega zmaja, se hoče polastiti njegovega srca, zaigra hinavsko igro in pozabi na pogumnega mladeniča, ki mu je zmajček prirasel k srcu. Le kako mu ne bi, ko pa je mladiček, ki nima pojma niti kako se bruha ogenj. Povedano drugače, veliko dima, skoraj nič ognja in sramotno šlepanje na original.

Ocena: 2/10

THE CLAIM (zda 2000, drama, r: Michael Winterbottom, i: Wes Bentley, Milla Jovovich, Sarah Polley, Nastassja Kinski, Peter Mullan) Fina, počasna, hladna, otožna in zasnežena štorija o časih, ko se ženske vodile javne hiše, moški pa gradili železnice. Michael Winterbottom, režiser filmov Jude in I Want You, se je še enkrat lotil pisatelja Thomasa Hardyja in nam naslikal tragično zgodbo o tovarnarju (Peter Mullan), ki je pred leti za nekaj zlata prodal svojo ženo (Nastassja Kinski) in otroka, pravočasno popravil napako in na koncu kljub temu izgubil igro z usodo. Kaj počneta Wes in Milla? On gre na živce tovarnarju, ona pa se prodaja za denar in si ustvari imidž najboljše prostitutke v mestu.

Ocena: 7/10

RIPPER FROM HELL (zda 2001, r: John Eyres, i: A.J. Cook, Bruce Payne, Jurgen Prochnow, Ryan Northcott, Claire Keim) Bedarija, ki še vedno ne ve, da je Wes Craven že zdavnaj režiral tri Krike. Grozljivo predolga, nezanimiva, klišejska in dolgočasna štorija o serijskem morilcu, ki poka študente, med katerimi je tudi deklina A.J. Cook, ki v sebi nosi veliko skrivnost.

Ocena: 1/10

TYSON (zda 1995, drama, r: Uli Edel, i: Michael Jai White, George C. Scott, Paul Winfield, Malcolm Jamal Warner, Tony Lo Bianco, James Sikking, Kristen Wilson) Film, ob katerem bi zaspal celo Mike Tyson. Mrtva, dolgočasna, razvlečena, slabo narejena in površno posneta biografija boksarja Mikea Tysona (igra ga že kar zoprno uveli Michael Jai White), boksarja vseh boksarjev in šampiona, ki mu je uspelo to, o čemer je lahko sanjal celo Muhamaad Ali. Potem pa je bilo vsega konec, saj ga je v zelo sumljivem dvoboju na tla položil tretjerazredni Buster Douglas, mediji so ga obtožili posilstva neke še bolj tretjerazredne dekline, njegova žena Robin Givens pa je rekla adijo in ga razkrinkala na nacionalni televiziji. Žalostna usoda velikega športnika, ki se kot veste po prihodu iz zapora nikoli ni zares pobral in se za potrebe lačnih novinarjev spremenil celo v kanibala.

Ocena: 2/10

COMING SOON (zda 1999, komedija, r: Colette Burson, i: Bonnie Rott, Gaby Hoffman, Tricia Vessey, James Roday, Mia Farrow, Ryan O’Neal, Spalding Gray, Ryan Reynolds, Peter Bogdanovich, Ashton Kutcher) Zgodba o tem, da lahko ženska orgazem doživi samo s pomočjo ljubezni in seveda mehurčkov v džakuziju. Malce premalo zabavna, prepočasna in premalo drzna najstniška komedija o ženskem orgazmu, ki bi jo morali poslati na inštrukcije k Ameriški piti.

Ocena: 4/10