Recenzija: Hesher

25.08.2011 ob 05:46

HESHER

“Hesher was here.”

Dober film, zelo dober, dodelan, globok, dramaturško prebrisan, kvaliteten, drugačen, kompleksen, odlično odigran, prepričljiv, učinkovit, depresivno zabaven in tak, da na gledalca pusti trajnejši vtis. V prvi vrsti zgodba o prebolevanju smrti, kjer sta oče (Rainn Wilson) in sin (Devin Brochu) v prometni nesreči izgubila mamico, v drugi pa zgodba o samotarju, posebnežu, postopaču, lenuhu, nihilistu, samodestruktivnežu, uporniku, primitivnežu, impulzivnežu, koleriku in flegmatiku Hesherju (Joseph Gordon-Levitt), ki se naseli v njuno bajto, navduši njuno babico (Piper Laurie) in ju na koncu dejansko odreši, kot Jezus Kristus, zato je logično, da ima dolge lase. In pozor, film je debi, premiera Spencerja Susserja, ki ga morda čaka lepa prihodnost, saj tudi kot scenarist pokaže dovolj talenata in smisla za filmanje. Četudi gre za nekaj klišejev podobnih filmov, pa filmov o odraščanju kakega mulca, ki se zaljubi v starejše dekle (Natalie Portman), dobimo zelo zanimiv, pogumen, svež in izviren projekt, ki globoko dramsko štorijo večkrat sprošča s prav posebnim humorjem in prizori, ki na gledalca delujejo zelo udarno in direktno.

In tu je Joseph Gordon-Levitt, glumac z jajci, ki se še vedno ni prodal in še vedno zelo uspešno fura takele pogumne in nekomercialne vloge. Hesher je zanj kot ustvarjen, prav ne spomnim se nikogar drugega, ki bi ga lahko odigral tako interesantno in z guštom. Pa Rainn Wilson, jebmeti kako zelo dober je v resni vlogi depresivnega fotra, ki po smrti žene žre tablete. Levitt in Wilson sta tako enkratna, da sploh ne rabita preveč besed, dovolj so jima le pogledi, le igra z mimiko in telesom. Nič manj prepričljiv ni mali Devin Brochu, ki pokaže čustveni razpon odraslega igralca in se bo brez dvoma spremenil v veliko otroško zvezdo, če mu bodo le dali pravi filme. Enkratna je tudi Piper Laurie, ki je še vedno ne morem pozabiti po vlogi versko blazne matere iz mojstrske grozljivke Carrie. Nekako neodločen pa sem pri Natalie Portman in njeni upodobitvi prodajalke Nicole, ki se mi je zdela preveč infantilna in bi jo brez dvoma bolje odigrala kaka Juliette Lewis. Kakorkoli že, pred vami je film, ki nikakor ni na prvo žogo, pa četudi se na trenutke zaradi Hesherjevega ekscesnega obnašanja morda zazdi tako. Ali kot je odlično zapisal Corey Hall: “Darkly funny and refreshingly blunt, giving a big middle finger to conventionality, and offering a rebel yell that’s hard to ignore.”

Ocena: 8/10

 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !