Recenzije: The Beastmaster, The Sword and the Sorcerer

24.08.2011 ob 19:14

THE BEASTMASTER

Don Coscarelli, režiser kultne grozljivke Phantasm, je v letu prvega Conana posnel svojega Conana. Na pol kultnega Dara, gospodarja zveri, dejansko mešanico Tarzana in Conana, ki sicer premore nekaj okej momentov, a kot celota vseeno ne uspe doseči kakega trajnejšega učinka na gledalca. Problem je tudi glavni igralec Marc Singer, nekakšna zoprna mešanica Toneta Košmrlja in Lexa Lugerja, ki mu manjkajo precej boljše igralske sposobnosti, pa tudi sicer se mi ne zdi ravno nek prepričljiv pustolovski junak. Je pa zato v vlogi zlobneža Maaxa toliko bolj zanimiv Rip Torn (v igri je bil Klaus Kinski), ki našemu Daru zjebe otroštvo, kar pomeni, da ga čaka sila klišejska pravljica o maščevanju. Bizarno srhljiv uvod s čarovnicami je okej, prizorčki, kjer Dar prvič sreča dve podlasici in pošteka, da lahko kot Dr. Dolittle komunicira z živalmi, tudi, je pa zato akcijsko nadaljevanje malce štorasto, premalo dodelano in absolutno predolgo, saj se film raztegne celo na dve uri dogajanja. Ženski del ekipe medlo zastopa Tanya Roberts (v igri je bila Demi Moore), ki so je dve leti kasneje spremenili še v porazno slabo Sheeno, kraljico džungle, spin-off Beastmasterja, pogojno okej pa Darov temnopolti sidekick John Amos, če že moram izbrati prizor, ki se vsaj približno dotakne drobnega žanrskega presežka, pa izberem tisto zajebano čarovnico, ki se plazi po stropu in seveda faše darov meč. In pozor, The Beastmaster je dobil še dve nadaljevanji, ki sta bili še slabši od originala, Coscarelli pa je leta 1984 zavrnil režijo drugega Conana, saj se mu je zdel scenarij zanič. Jp, četudi The Beastmaster ni ne vem kaj, je vseeno boljši od drugega Conana.

Ocena: 5/10

THE SWORD AND THE SORCERER

Še ena pravljična pustolovščina, ki so jo posneli v letu Conana, na trenutke presenetljivo grozljiva in resna za tak žanr, ki je vsaj v moji glavi še vedno prvenstveno namenjen mladincem. In z naslovom, ki ne ovinkari in več kot direktno upraviči podžanr sword&sorcery filma. Glavni je Lee Horsley, ravno prav pozerski in frajerski za vlogo bojevnika Talona, ki mu je zlobnež Cromwell (ravno prav zoprni Richard Lynch, ki si ga bom za vedno zapomnil zavoljo tiste šokantne sekvence v mojstrovini Scarecrow), joj, kako predvidljivo, ubil familijo. Film, ki je leta 1982 zaslužil le malce manj od Conana in je morda nekoliko neupravičeno danes povsem pozabljen, premore kar nekaj dovolj dobrih, gledljivih in žanrsko dodelanih momentov, zato je škoda, da nekje na polovici izgubi zagon in rata malo dolgočasen. Sta pa zato uvod in zaključek tako zelo udarna, da je gledalec na koncu zadovoljen. Manjka tudi kak bolj prepričljiv in markantnejši ženski lik, za katerega bi bilo Talonu res vredno harati po grajskih ječah kralja Cromwella, ki je tako zloben in hinavski, da okoli prinese celo čarovniškega demona, je pa tridelna sablja, ki strelja rezila zato toliko bolj kul in izvirna glede na ostale podobne filme. Zanimiv je tudi karakter glavnega junaka Talona, ki ni tipični barbar, marveč bolj kak gizdalinski swashbuckler, sila smešno pa je seveda dejstvo, da med odjavno špico povedo, da nas kmalu čaka nadaljevanje z naslovom Tales of an Encient Empire, ki so ga potem končno spravili na televizijo šele leta 2010, torej skoraj trideset let po napovedi. Sem pa trznil ob imenu režiserja Alberta Pyuna, pa ne zato, ker bi bil nek hud talent, ampak zato, ker je potem posnel še Cyborga in Captaina Americo ter na nek način vendarle zaznamoval mojo mladost.

Ocena: 6/10

 

1 komentar na “Recenzije: The Beastmaster, The Sword and the Sorcerer”

  1. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzija: Conan the Barbarian (2011) pravi:

    [...] z originalom iz leta 1982, nato z nadaljevanjem iz leta 1984, potem pa še s filmi Red Sonja, Kull, The Beastmaster in The Sword and the Sorcerer. Padel sem noter v tem starodavne bajke in komaj čakal, da novega [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !