Recenzija: Rise of the Planet of the Apes

19.08.2011 ob 03:48

RISE OF THE PLANET OF THE APES

Tale film je bil nujen. Nujen, da reši čast legendarni franšizi, ki jo je ponižal in osmešil leta 2001 posneti rimejk Tima Burtona, ki je bil tako zelo slab, da so se za glavo držale celo opice. Sedaj je vse dosti boljše, saj smo dobili zelo dobro narejen in tekoče speljan film, dejansko rimejk filma Conquest of the Planet of the Apes iz leta 1972, ki razmišlja s svojo glavo in gledalca navduši z mešanico odlične akcije, posebnih efektov in dovolj prepričljive dramske globine, kjer se stopnjevanje napetosti in pričakovanje vsakega naslednjega prizora brezhibno zlijeta v zgodbo. Prav zato je škoda, da film kanček pretirava, ko glavnemu opičjaku Caesarju doda možnost človeškega govora, kar je čista znanstvena fantastika, ki se kljub eksperimentom, s katerimi dobijo opice nadnaravno inteligenco, ne bi mogla zgoditi brez fizične operacije. To je zelo dobro vedel tudi Michael Jackson, ki je zelo hitro obupal nad željo, da bi lahko njegov Bubbles govoril. To pretiravanje, ki mu lahko dodamo še malce preveč razčefuka v stilu King Konga, pokvari sicer zelo kvalitetno nastavljen film, ki zaradi tega na trenutke pade daleč nazaj in se kot celota le s težavo pobere. Ima pa srečo, da je do teh mojih očitkov tako zelo dober, gledljiv, zanimiv, prepričljiv in tudi izredno ganljiv, ko gledalec opazuje preobrazbo glavnega opičjaka, ki je zaradi debilnega paznika čedalje bolj jezen na človeško raso. Jp, to je zgodba o uporu, zgodba o revoluciji, kjer nezadovoljna manjšina napade vladajoči razred. Za današnji čas zelo aktualno tematika, torej. Tudi za Slovenijo, kjer je čedalje več nezadovoljnih opic, če ostanem v kontekstu in se malo pošalim. In tu sta James Franco in Freida Pinto, prva lastnika našega Caesarja, ki ga morata oddati v lokalno zavetišče za opice, saj med obrambo Francovega očeta Johna Lithgowa, ki boleha za alzheimerjem,  fatalno poškoduje nekega možakarja. Franco ni tako zelo slab, je pa Pintova zato toliko bolj nezanimiva in pač le bulji v opice. In ko smo že pri opicah, Caesarja je pomagal ustvariti kultni Andy Serkis, ki je isto počel pri King Konu in Golumu iz Gospodarja prstanov. tudi zato je Caesar tako zelo človeški, zanimiv, ganljiv in nepozaben. Nimaš kaj, Sekis je pač mojster za to, da se skrije v čudaške like in jim vdahne svoj značilen pečat. Kot sem že povedal, tale film je bil nujen, da reši čast, ki jo je zajebal Tim Burton. Prav zato je logično, da pobje v zavetišču na tvju gledajo originalni Planet opic s Charltonom Hestonom.

Ocena: 7/10


 

15 komentarjev na “Recenzija: Rise of the Planet of the Apes”

  1. AndrejM pravi:

    Prvi planet opic je klasika, vse ostalo kasneje je bilo slabše. V bistvu večina dosti slabše, nekakšna franšiza, ki je cuzala denar od gledalcev. Heston pa se je seveda odlično, kaj odlično, fantastično znašel v takšnih junaških vlogah.

  2. spookymulder spookymulder pravi:

    Glede tvojih pomislekov o zmožnostih govora glavnega opičjega junaka, zadeva vendarle ni tako zelo nemogoča, če upoštevaš, da so v filmu govorili o virusu, s katerim so v možganskih celicah spreminjali DNA, da so se bile zmožne obnavljati. Caesar pa dejansko tega ni dobil preko injekcije kot odrasla opica, temveč je spremenjeno DNA dobil že od mame, torej je bila njegova celotna DNA že ob rojstvu drugačna ob običajnih opic, kar bi lahko vplivalo tudi na oblikovanej njegovih glasilk med odraščanjem. Poleg tega opičje glasilke sploh niso tako zelo drugačne od človeških, le da so pri opicah locirane nekoliko višje v grlu in jih zato težje “upravljajo” tako natančno, kot ljudje, dejansko pa je glavna razlika v možganih, ker imajo opice manj razvit center za govor. Če pa bi zaradi genetskih poskusov na nek način spodbudili delovanje v tem delu opičjih možganov, bi teoretično verjetno morale biti tudi opice biti sposobne poustvariti neke vrste govorico.

    Kar pa se filma tiče, gre za moje pojme za presežek, saj na zelo spreten način združuje zelo čutno družinsko zgodbo z elementi čistokrvne akcijske znanstvene fantastike, brez iskanja nekih pozitivnih likov, ki bi prinesli končno odrešitev, temveč imajo vsi liki neko temno plat, tudi opice, ko se enkrat “nalezejo” človeškega razmišljanja in dojemanja sveta. Pravzaprav film v svojem bistvu ne govori toliko o opicah, temveč predvsem o ljudeh in temnih plateh našega razmišljanja in čustvovanja. Film pa je sam po sebi presežek že zaradi izjmenih posebnih učinkov, s katerimi so ustvarili Caesarja in druge opičje like, še posebej kar se tiče obrazne mimike, pa tudi gibov in premikanja ter interakcije z živimi liki. Dejansko se ne vidi meje med resničnimi in “umetnimi” liki, Andy Serkis pa bi si definitivno zaslužil nominacijo za oskarja, ker je Caesarju s svojo izjemno igro dal človeški karakter, ki presega zmožnosti posebnih učinkov. Pozitivno me je presenetil tudi James Franco, ki tokrat preseže običajno navidezno “zdolgočasenost” in se tudi ravno dovolj čustveno angažira v interakciji z glavnimi liki, svoje pa pridoda tudi zelo prepričljivi John Litchow v vlogi očeta, ki ga “požira” Alzheimerjeva bolezen,a najde čustveno oporo (in neke vrste pristno naklonjenost) v Caesarju.

    Pravzaprav bi bila moja edina pripomba, da Tom Felton nikakor ne more konkurirati melodramatičnosti Charltona Hestona, ko ponovi njegov slavni citat iz originalnega Planeta opic in zato v tistem momentu izgleda nekoliko nepotrebno prisiljeno. Drugače pa so mi bili všeč drugi namigi na originalno različico filma, ki bodo dober temelj, če bodo želeli s franšizo nadaljevati.

  3. robi pravi:

    Tale planet je živa žalost. Zgodba je plehka in se šlepa na razne “čez-3-leta” in “čez-5-let” bedarije, pri čemer se igralka ni postarala niti za minuto, bajta je ista kot v prejšnjem kadru in podobne neumnosti.

    Razen CGI je film živa žalost. Totalno precenjen tudi na imdb, za Franca mi je pa žal, da dobiva take neumnosti za delat, ker je sposoben za več. Igralka Pinto ima za eno stran teksta v celotnem filmu.
    Konec je samo še krona tej poceni (zanič) zgodbi. Še dobro, da je Outbreak (1995) že posnet, tako da ne rabimo “nadaljevanja” virusa.

    Kronologija opičjih filmov gre tako:

    Rise of the planet of the apes -> Outbreak -> Planet of the Apes

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Andrej, meni so bila nadaljevanja zelo dobra, vsa po vrsti, če se ne motim. Moral bi resda osvežiti spomin, a skoraj prepričan sem, da je bil vsak naslednji film sam zase zelo dober. Seveda ne tako kot original, ki pa je res divja mojstrovina.

    Spooky, če morda res kupim to, kar pišeš, je vseeno skoraj nemogoče, da bi se mu razvili tako imenovani vocal cords, a če se mu res je, okej, ipak je vse skupaj film, je bilo to strašno moteče in nepotrebno. Prvi stavek je bil pogojno okej, tisti drugi, ko ga na koncu izreče Jamesu Francu, pa tako zelo oslovski, da me je bolela glava in sem dobil občutek, da gledam še eno debilno komedijo, kjer živali pač govorijo.
    Je bil pa Felton vseeno vrhunski negativec, če mene vprašaš. Tako zelo na živce mi je šel, da sem komaj čakal, da bi mu kak opičjak razfukal gobec.

    Robi, meni je bil Outbreak resda odličen, toda s Planetom opic nima ničesar, saj gre za popolnoma drugačno zgodbo.
    http://iztokgartner.blog.siol.net/2008/08/19/recenzije-alien-3-species-outbreak/

  5. spookymulder spookymulder pravi:

    Iztok, ne razumem povsem dobro, kakšne “vocal cords” imaš v mislih. Vocal cords so namreč v dobesednem prevodu glasilke in te šimpanzi tako ali tako že imajo, saj se drugače sploh ne bi mogli oglašati, vendar kot sem že napisal, je problem v tem, da nimajo dovolj dobro razvitega govornega centra v možganih, ki bi s temi glasilkami lahko upravljal na način, da bi proizvajale človeške zvoke oziroma besede. Če pa predpostavimo, da bi tako kot v filmu povzročili pri šimpanzih stimulacijo razvoja možganov, bi se najverjetneje okrepil tudi center za govor, kar bi jim lahko omogočilo bolj nadzorovano uporabo glasilk in tudi oblikovanje besed.

  6. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Ti bom pripel vprašanje enega izmed gledalcev filma, s katerim se popolnoma strinjam.

    Takole pravi:

    “An ape does not have vocal cords. Did I miss some scientific explanation on the film? Where did they come from? An ape cannot speak since it has no vocal cords/folds or other speech organs. Did they just grow overnight, since the ape suddenly spoke?”

    Potem mu folk razlaga, da jim imajo, ampak, da so drugačne od naših, on pa pripne še citat iz wikipedije, ki pravi takole:

    “non-human primates lack vocal cords and other human speech organs.”

    Pa tudi Michael Jackson, ki ga omenjam v recenziji, je hotel nekaj pogruntati za Bubblesa, pa veš, da bi marsikaj storil, saj je bil odštekanec, toda povedali so mu, da bi bila za človeški govor potrebna operacija glasilk, pa še potem ni rečeno, da bi kaj spravil iz sebe.

    Neki komentatorji resda pišejo, da opičjaki imajo glasilke in da wiki ni povsem natančen, toda vseeno je jasno, da brez fizične operacije kaj takega ni mogoče. Razen, če bi pač Caesar mutiral zaradi virusa. To pa recimo, da ja. Ampak samo zaradi pametnejših možganov pa ni varjante.

    A kot sem rekel, ipak je vse film, kar pomeni, da bi lahko pel tudi arije :)

  7. t-h-o-r pravi:

    samo razvite glasilke niso dovolj, če je ustna votlina povsem drugačna

  8. spookymulder spookymulder pravi:

    Okej, dajmo dokončno razčistiti zadevo. Opice IMAJO glasilke!!! Če ta komentator in wikipedia trdita nasprotno, se motita in zato je v zmoti tudi vsak, ki ju citira.

    Dokaz za to je naravnost banalno enostaven, saj se moraš vprašati samo to, ali se opice oglašajo? Kot verjetno veš, oziroma se lahko sam prepričaš v živalskem vrstu, so opice sposobne proizvajati zelo različne glasove. Na kakšen način jih torej proizvajajo? Jasno, z glasilkami. Samo s pljuči ne moreš proizvajati glasov, temveč mora zrak potovati preko nekega organa, ki proizvede zvok. In to počnejo glasilke, tako pri nas, kot tudi pri opicah. Če opice ne bi imele glasilk, se ne bi oglašale, temveč bi kvečjemu sople in globoko dihale. Upam, da sedaj verjameš, da tudi opice imajo glasilke.

    Je pa res, da niso povsem take kot človeške, predvem kar se tiče njihovega položaja v grlu. Nekatere študije tudi nakazujejo, da glede na svojo strukturo zelo verjetno niso sposobne ustvarjati človeškega govora, bi pa ob bolj razvitem možganskem centru za govor verjetno lahko ustvarile nekatere najbolj osnovne besede, tako kot se je z osnovami začel razvijati tudi naš jezik pri naših opičjih prednikih.

    Vendar kot si že sam zapisal, film se ukvarja s spremembo genoma, večnoma sicer v možganih, ker pa je Caesar preko matere dobil tuj DNA že kot zarodek, bi bilo povsem možno, da bi tuja DNA lahko povzročila spremembe tudi drugih organov, ne zgolj možganov.

  9. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Okej, doktor, potem pa, kot sem že rekel, ostajam pri glupem filingu, da ta stvar ni pasala v sicer super film, saj ga je spremenila v otročjo pizdarijo, podobno neštetim blesavim filmom, kjer živali govorijo. V tistem prizoru na koncu je torej manjkal samo še Dr. Dolittle, pa bi bila mera polna.

  10. spookymulder spookymulder pravi:

    Zanimivo, je bil torej blesava otročja pizdarija tudi izvirnik Planet opic, kjer so opice govorile še veliko več in če se prav spomnim, so nekatere govorile celo s pristnim britanskim naglasom?!? :-)

  11. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Tam je bilo drugače, tam je štimal kontekst narobe sveta in znanstveno fantastičnega filma, če hočeš, pravljice za odrasle. Pa opice so govorile že takoj na začetku. Tukaj pa gre za povsem drugačen film, za zelo kvalitetno in prepričljivo zastavljeno zgodbo, ki bi ji človek lahko celo verjel. Prav zato me zmoti vse to, kar sem opisal v recenziji.

  12. spookymulder spookymulder pravi:

    Že mogoče, vendar kot se v originalu na koncu izkaže, to ni nek drug svet, temveč Zemlja, torej je govor opic v originalu enako (ne)mogoč, kot v Vzponu.

    In kot rečeno, iz znanstvene perspektive, sploh če dodaš še znanstveno-fantastični del preurejanja genoma, je govor opic v Vzponu povsem korektno izpeljan in povsem verjeten.

  13. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    “Chimpanzees cannot speak because, unlike humans, their vocal cords are located higher in their throats and cannot be controlled as well as human vocal cords.”
    Torej ne glede na karkoli bi bila nujna vsaj drobna fizična operacija, če bi film res želel ohraniti vso potrebno prepričljivost.

    Še enkrat, original iz konca šestdesetih, tak nori svet predstavi že takoj na začetku in gledalec točno ve kaj bo dobil, tule pa ga ta govor useka nepripravljenega in mu pokvari dober film, vsaj meni ga je no. Pa ne govorim o prvi besedi, ta je štimala in je bila šokantno grozna, govorim o zadnjem stavku na koncu, ta pa je tako butast in nepotreben, da glava zaboli.

  14. spookymulder spookymulder pravi:

    Drži, za govor bi šimpanz poleg bolj razvitih možganov potrebovali operacijo glasilk … oziroma spremenjen genom, zaradi katerega bi se že v razvoju lahko oblikovale drugačne, človeškim bolj podobne glasilke. Kot je namreč prikazano v filmu, je Caesar dobil virusni DNA že kot zarodek, ko so z virusom izpostavili njegovo mamo … zato je povsem mogoče, da so se mu zaradi spremenjenega genoma med odraščanjem poleg možganov drugače razvijale tudi glasilke. Zares ne vem, zakaj bi lahko bila sprejemljiva ideja, da lahko genetsko premenimo možganov, glasilk pa ne. Nenazadnje so možgani veliko bolj zapletena struktura kot glasilke.

    Zato mene tudi ni zmotil Caesarjev govor, saj so bile v bistvu samo tri besede, pa še to zelo osnovne, ki jih tudi človeški otroci zelo hitro osvojijo v svojem razvoju. Dobro, če bi citiral Shakespeara, bi res izgledalo čudno, tako pa je bil to zgolj njegov dokončni izraz odpora in tudi dokaz inteligence, ki se lahko meri s človeško (šele v tistem momentu namreč Franco spozna, da je Caesar razvil tako visoko stopnjo inteligence, da je zmožen uveljaviti svojo voljo in se upreti tudi lastnemu “očetu”).

  15. IZTOK faking GARTNER » Recenzija: Dawn of the Planet of the Apes pravi:

    [...] je verjetno najboljši Planet opic po tistem prvem s Charltonom Hestonom. Še kanček boljši od Rise of the Planet of the Apes, seveda dosti boljši od polomije z Markom Wahlbergom in recimo od starega drugega dela Beneath the [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !