Grossmann 2011: Eaters: Rise of the Dead, Balada trieste de trompeta

28.07.2011 ob 03:39

EATERS: RISE OF THE DEAD

Ker so na Grossmannu lani gostili zloglasnega Uwea Bolla, je prav, da so se mu letos poklonili s filmom, ki ga pomaga distributirati. Da film, sicer italijanska produkcija (Luca Boni & Mraco Ristori), tudi dejansko zgleda tako, kot da bi ga režiral Boll, seveda ni treba posebej poudarjati in je povsem logično. Pač še en film o invaziji zombijev, še ena B pizdarija, ki je precej daleč od kake kulte makaronarske zombijade kot je bil recimo Zombi 2, ki ga je 1979 posnel Lucio Fulci. Je pa vseeno nekaj okej fint, če malo pogledamo skozi prste. Recimo plačani dvoboji zombijev in ljudi, pa zaplet, kjer skuša nori doktor zmiksati zombijevsko človeški zarodek in začeti novo raso, prosto po Hitlerju, jebemti. Ne ravno najslabši zombi film vseh časov, a vendar izdelek, ki mu manjka precej izvirnosti in kvalitete, da bi zares navdušil ciljno publiko. Pa še premalo zabaven je, kar mu v bistvu najbolj zamerim.

Ocena: 4/10

BALADA TRIESTE DE TROMPETA

Z Alexom de la Iglesio se poznava že precej časa, vsa najina srečanja pa so se končala zelo dobro. Prvič leta 1992, ko je posnel odlični in totalno odfukani Acción mutante, nato leta 1997, ko je naša kina razčefukal s kanček slabšo Perdito Durango, nakar še  leta 2002, ko me je očaral s filmom 800 Balas. Kul režiser, torej, vedno malo nor, vedno izviren in inovativen, pa vedno tak, da rad pretirava, da prizori kar pokajo pošivih. In sedaj, ko je udaril z novim filomom Balada trieste de trompeta, po naše, Žalostna balada za trobento, po angleško pa The Last Circus, ni seveda nič drugače. Spet nas čaka totalni odklop, spet nas čaka zgodba, ki pretirava na polno, spet nas čaka domiselna in ravno prav brutalna zgodba, ki resda ni tako ostra, direktna in nepozabna kot pri Accion mutante, je pa vseeno dovolj drugačna, karizmatična, gledljiva, adrenalinska in odfukano zabavna, da ljubitelji takih filmov ne bodo ostali na suhem. Jp, spet smo v cirkusu, kjer se klovn Javier (Carlos Areces), možakar z mračno preteklostjo, kjer je nek vojaški veljak ubil njegovega očeta, fatalno zaljbubi v artistko Natalio (Carolina Bang), sicer punco nasilnega lastnika cirkusa Sergia (Antonio de la Torre). Ko sem rekel, da smo spet v cirkusu, sem mislil na vse tiste filme, ki so se zadnje čase prav tako dogajali prav v cirkusu. Predvsem na Water for Elephants, ki ima dejansko identično zgodbo kot naša Blada o trebenti, le da gre tokrat seveda za povsem druge vrste film. Za odpičeni, stripovski in bizarno romantični ljubezenski trikotnik, ki se večkrat resda spremeni v malce butasto dogajanje, a kot celota vseeno prepriča gledalca, še posebej na koncu, ko nas čaka zares adrenalinsko in vizualno močno razpletanje usode vseh treh glavnih junakov.

Ocena: 6/10

 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !