Recenzije: Miral, Wrecked

24.07.2011 ob 01:12

MIRAL

Ko nek film dvigne toliko prahu kot ga je Miral, gledalec seveda pomisli, da bo dobil nekaj dobrega, ali vsaj približen renome hajpa, ki so ga zagnali vsi običajni politično naravnani osumljenci. Temu tokrat ni tako, saj gre za zelo površen in premalo prepričljiv film. Za zmedeno narejeno zgodbo, ki izgleda kot skupek insertov, ki ne vedo kako bi se sestavili v učinkovito celoto. Če sem iskren, lahko zapišem, da sem ostal podobno hladen tudi pri filmih Before Night Falls in Basquiat, ki ju je prav tako posnel po novem zloglasni Julian Schnabel, res pa je, da sem bil popolnoma očaran nad njegovin tretjim filmom Le scaphandre et le papillon, kar pomeni, da sem vendarle upal, da bo Miral dober film. Da bom dobil močno in pretresljivo politično obarvano dramo o dekletu, ki jo osumijo terorizma in strpajo v zapor. Namesto tega sem, kot sem že dejal, dobil sila zmedeno in premalo zanimivo štorijo, ki se loti prevečih reči in nobene ne izpelje tako kot bi bilo treba, ali še bolje, vseh se loti površno in tako, da gledalcu manjka pika na i. Jp, film se začne konec štiridesetih, z rojstvom Izraela in z napetostmi s Palestino, ki še danes ni priznana država. In med vsem tem političnim sranjem spremljamo usodo učiteljice Hind Husseini (Hiam Abbass), ki palestinskim deklicam, med katerimi je tudi naša Miral (zelo solidno jo odigra Freida Pinto iz odličnega Slumdog Millionarea), razlaga, da je izobrazba njihova prihodnost. Da bodo le s pametjo prišle nad politične spore, da je torej le izobražena mlajša generacija edina logična rešitev za prenehanje ognja med Izraelom in Palestino. Film se nato prestavi v modernejši čas, kjer je Miral najstnica, ki se zaljubi v lokalnega teorista, no ja, upornika, kar seveda ni všeč tamkajšnjim oblastem, ki jo strpajo v ječo in grobo prebutajo po hrbtu in rebrih. Prav te sekvence so najboljši in najbolj prepričljiv del zgodbe, ki pa nato spet skoči v neko srednjo žalost in ne uspe več najti pravega stika z gledalcem. Razočaranje, tako glede na hajp, kot tudi v smislu dobrega politično socialnega filma, ki bi moral ponuditi veliko več. Plus Willem Dafoe v drobni vlogici UNovca, ki dejansko nima pojma zakaj mu je Julian Schnabel sploh dal nekaj stavkov.

Ocena: 4/10

WRECKED

Tole je še en zadnje čase moderen film o borbi za preživetje, ki pa ne dosega boljših in bolj udarnih predhodnikov kot so bili recimo 127 Hours, Frozen in The Canyon, kar pomeni, da ostane nekje na ravni meni nič kaj pretresljivo dobrega filma Buried, kjer se je Ryan Reynolds skušal rešiti iz zaboja pod zemljo. Tokrat je v sranju Adrien Brody, ujet v razbitem avtomobilu, ki ga je odneslo s ceste. Z ujeto nogo, kar spomni na The Canyon in seveda na 127 Hours, kjer si je moral James Franco odrezati roko, ki se mu je zagozdila med skale. Toda hej, Brody, ki se ne spomni nesreče in je bil očitno del tolpe, ki je oropala banko, se iz avta reši že po tridesetih minutah filma. Prav zato nimam pojma, kako je mogoče, da potem porabi celo uro za lezenje iz gozda in da po parih dnevih, kjer mu družbo dela le zapuščeni pes, spet prileze na začetek. Kot da je v jebeni Zoni somraka, za hudiča. Kot da se mu ves čas meša in da ima le privide. Prav to je slab in butast del tegale sicer solidno narejenega filma, saj Brody vendarle ni v neki oddaljeni puščavi ali v pragozdu, marveč le nekje ob lokalni cesti, kar pomeni, da bi moral v pol ure kljub zlomljeni nogi najti kakega človeka in se priplaziti do rešitve.

Ocena: 5/10

 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !