Recenzije: Madea’s Big Happy Family, Brando Unauthorized, The Housemaid (Hanyo)

13.07.2011 ob 15:33

MADEA’S BIG HAPPY FAMILY

Prav imate, s filmi Tylerja Perryja je še vedno isto. Kritiki jih prezirajo, ciljna publika jih obožuje, ocena na IMDBju je smešno nizka, mešanje drame in komedije pa je spet divje in večkrat popolnoma neprepričljivo. In Perry je znova Madea, zavaljena, pikra, glasna, nesramna, jezna in pretirano samozavestna babnica, lik, s katerim se je prebil med zvezde. In lik, ki ga igra dovolj dobro, da se mu režimo in nas kljub premnogim filmom še vedno ne dolgočasi. Madea’s Big Happy Family je tipičen Perryjev film, ki zleze pod kožo kljub patetiki in poceni štosem. Perry zna, pa četudi mu je vseeno, da vedno znova snema popolnoma enake filme. Perry je izumil svoj žanr, “perry žanr”, mešanico smeha in solza, ki kljub napakam deluje okej in tako, da je gledalec na koncu zadovoljen. Včasih mu rata dobro (I Can Do Bad All By Myself, Why Did I Get Married), včasih malce manj dobro in celo slabo (The Family That Preys, Madea Goes To Jail, Meet The Browns). Tokrat je okej, tokrat predstavi zgodbo umirajoče matere (Loretta Devine), ki hoče še poslednjič skupaj nabrati svojo familijo, svoje hčerke in sinove (Shannon Kane, Bow Bow), ki na družinsko večerjo prinesejo tudi svoje težave in pozabijo na materino željo. Ko so prepiri prehudi, seveda vskoči teta Madea, ki pa ima tokrat tudi nekaj težav s svojo hčerko Coro (Tamela J. Mann), ki jo zanima, če je gospod Brown (David Mann) res njen oče. Zabavni so vsi ti liki v filmih Tylerja Perryja, še posebej tisti v filmih z Madeo. Pa dovolj smešne monologe imajo, da gledalec ne more ostati resen in da se počuti kot na Def Comedy Jam stand upu.

Ocena: 7/10

BRANDO UNAUTHORIZED

Damian Chapa, režiser, scenarist in glavni igralec tele biografije Marlona Branda in njegovega problematičnega sina Christiana (Ricco Chapa), je zanimiv model, ki ima v glavi, da lahko igra Marlona Branda, privatno in tudi skozi nekaj njegovih najbolj znanih vlog. In hej, leta 2009 je isto počel z Romanom Polanskim. Filmofil in zanesenjak torej. Pa totalni amater, ki nima pojma kako se snemajo, režirajo, pišejo in igrajo filmi. Ampak jebemtiš, nekako mu vseeno rata, verjetno tudi zato, ker gre za Branda in za nekaj običajnih osumljencev, ki so se sprehodili skozi njegovo zanimivo življenje (Adler, Coppola, Dean, King, Depp). Chapa ga resda igra kot da bi igral Dennisa Hopperja, Joeja Pescija in Armanda Assanteja, toda na trenutke je vseeno zanimiv, saj se resnično trudi in kaže entuziazem, ki ga ne pomnim. Zgodbo pripoveduje Brandov sin Christian, zdaj džanki, ki izbrani družbi zadetkov izda vse družinske skrivnosti svojega slavnega očeta, kar pomeni, da tale biografija dejansko zagrize zelo globoko v intimno Marlona Branda in pokaže tudi reči, ki jih navadni smrtniki o njem niso vedeli. Chapa Branda brez dvoma obvlada v nulo, toda igra ga slabo in tako, da ne bo nikoli postal Brando. Je pa vsekakor pogumen, da se je lotil takega projekta in nastavil tudi scenografijo nekaterih Brandovih najbolj znanih filmov. Legendarni igralec bi si seveda zaslužil boljši poklon, po drugi strani pa je prav Chapa očitno edini, ki si ga je drznil upodobiti na filmu, ki vendarle premore nekaj pogojno dobrih prizorov, recimo tisto halucinacijo Apokalipse, ki zadene sina Christiana.

Ocena: 3/10

THE HOUSEMAID

The Housemaid, po korejsko, Hanyo, nikakor ni slab film, saj gledalca potegne v depresivno, seksualno patološko, čustveno naporno in hladno atmosfersko dogajanje, mešanico filma noir in melodrame, ki pa kot celota nekako ne navduši do konca, saj gledalec občuti manjko boljše dramaturgije in večje izvirnosti ter težavo, da mu glavna junakinja, služkinja Eun-yi Li (Do-yeon Jeon), ne zleze pod kožo, kar pomeni, da mu je za njeno tragično usodo dejansko vseeno. Jp, Eun-yi Li, revno dekle, ki pride za služkinjo v bogato bajto in se intimno zaplete z glavo družine (Jung-Jae Lee), ki pri njej najde strast, katero pogreša pri visoko noseči ženi, deluje premalo simpatično, da bi se nam zasmilila. Deluje tako, da gledalec takoj pomisli, da si je za posledice kriva sama. Da se pač obnaša preveč naivno in butasto, da bi se ji lahko zgodilo kaj drugega kot to, kar se ji zgodi ob prihodu zlobne tašče. Morda ste ostali ob njeni zgodbi čutili drugače, toda mene se njena usoda ni dotaknila. Celo nekoliko sterilna in površna se mi je zdela. Narejena z željo, da ne bo preveč patetike, a vendar preveč patetična, nerealna in taka, da ne prepriča povsem. Sicer pa smo videli že precej podobnih patološko uničujočih filmov, tako da tudi na tem področju The Housemaid, lanski liffovec, ne ponudi kaj posebej novega in zanimivega.

Ocena: 5/10

 

8 komentarjev na “Recenzije: Madea’s Big Happy Family, Brando Unauthorized, The Housemaid (Hanyo)”

  1. Tina M Tina M pravi:

    Tyler Perry.. njegove filme bi lahko gledala vsak dan in ob tej Madei sem zelo uživala. Točno to je, ja.. perry žanr z mešanico solz, smeha ter dodatkom enega ali več naukov in prav iz vsakega njegovega filma bi lahko potegnil vsaj en dober citat za na steno. Plus vedno doda kak dober soundtrack, recimo tukaj je bil tale:
    http://www.youtube.com/watch?v=qYiqnmEsto8

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Muska je večkrat zelo dobra, se strinjam.
    Pripela si super komad, sem ga iskal, pa ga nisem našel, niti nisem vedel, da je Kelly Price.

    Ma pa tip sodeč po IMDBju ogromno hejterjev, kar je zanimivo, saj snema pozitivne filme. Očitno so mu fovš, da mu je tako zelo ratalo tudi brez posebne kvalitete in na zelo preprost, a učinkovit način, pa da vedno znova dobi keš za nove filme.

  3. Knox pravi:

    Verjetno folku dopizdi, da tip en in isti scenarij obrne na tisoč in en način in iste like pošlje skozi iste dogodke znova in znova.V komičnih delih filma pa počne iste stvari kot jih je Eddy Murphy že 15 let nazaj. Kurc, celo kar je Moreland 60 let nazaj, …

    Tip ima pač svojo cult following publiko in to je to. Ne bi pa rekel, da so ljudje hejterji zato, ker jim dopizdi reciklaža

    Toure je celo rekel, da je Perry verjetno najslabši filmar v Hollywoodu.

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Eddie Murphy je to res počel že v Harlem Nights in še posebej v Nutty Professorju, toda Perryjevi Madei se vseeno narežim, ko začne pokati štose. Pa David Mann mi je tudi vedno zelo zabaven. Že ko ga pogledam, ne morem ostati resen.

  5. t-h-o-r pravi:

    tylerja perrya hejtamo zato, ker je fucking stupid, ne zato, ker snema pozitivne filme

  6. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Fucking stupid, ker je od snemanja filmov in odrskih predstav postal milijonar? Zanimiva interpretacija neumnosti :)

  7. Tina M Tina M pravi:

    A si pogledal Perryjev film Daddy’s little girls? Film sicer nič posebnega, soundtrack pa od Anthonyja Hamiltona :)

  8. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Nisem še, niti ga nisem imel v planu. Zdaj, ko si ga omenila, ga morda bom :)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !