Recenzije

11.07.2011 ob 02:00

HEIDI

Dolgočasna, mrtva in nepotrebna ekranizacija legendarne zgodbice o deklici Hajdi (Emma Bolger). Saj veste, najprej spravi v dobro voljo svojega jeznega dedka (Max Von Sydow), potem pa prinese dobro voljo še v hišo svoje stroge tete (Geraldine Chaplin). Samo zato, ker je nasmejana, prikupna in luštna. Okej, toda kaj, ko tokrat nastopa v filmu, ki v slabo voljo spravi gledalce.

Ocena: 2/10

null

OPEN SEASON

Leta 2006 so v kina udarile tri zelo podobne risanke Over the Hedge, The Wild in Open Season. Prva je bila razvlečena, druga je bila okej, tretja pa je zelo dolgočasna, hudo navadna in prav nič zabavna. Se pravi taka, da bi jo lahko mirne duše zamudili tudi otroci. Zgodba o medvedu (Martin Lawrence) in srnjaku (Ashton Kutcher), ki se v gozdu znajdeta sredi lovske sezone, nima prav nič privlačnega, zanimivega in prikupnega. Ima le klišeje in živali, ki spet čvekajo in se obnašajo kot ljudje.

Ocena: 2/10

null

NOTES ON A SCANDAL

Spet izvrstna Cate Blanchett je Sheba Hart, vzorna, poročena in mlada učiteljica, ki pade pod čari petnajstletnega učenca (Andrew Simpson). »Njegovo telo zgleda zelo odraslo,« razloži svoji zgroženi in znatno starejši kolegici Barbari Covett (Judi Dench), ki se dela da ji stoji ob strani. Da jo razume, podpira in skrbno varuje njeno skrivnost. Resnica je drugje. Resnica je enako škandalozna kot seks s petnajstletnikom. Barbara je namreč skrita lezbača. Potlačena seksualna predatorka, ki bi rada Shebo povsem zase. Ki jo tolaži zato, da bi ji prišla blizu. Da bi se Sheba nanjo navezala in se ji čustveno predala. Vrhunski dvoboj vrhunskih igralk, ki pa nekako ne zadovolji kot celota. Tudi zato, ker deluje kot zgodba iz preteklosti, četudi se dogaja v sedanjosti. Pa zato, ker se ves čas drži nazaj, četudi bi moral na trenutke počiti po šivih. Ali kot opravi Shebin mož Bill Nighy: »Odloči se že enkrat.«

Ocena: 6/10

null

HARSH TIMES

To, kar sta v Dnevu za trening počela Denzel Washington in Ethan Hawke, počneta sedaj Christian Bale in Freddy Rodriguez, najboljša prijatelja Jim Luther Davis in Mike Alonzo, ki na ulicah South Central Los Angelesa iščeta srečo, sanje in možnosti. Namesto tega seveda najdeta nasilje, zato jo mahneta v Mehiko, kjer ju čakajo posli z mamili in poslovilna žurka pred Jimovim odhodom v vojsko. In časi so res harsh. Še posebej zaradi Jimove nasilne, eksplozivne, kolerične in nepremišljene narave, ki ga vedno spravi v hude težave. Še posebej na koncu, ko res pretirava in v drek potegne še Alonza. Energična, dinamična, trda in brezkompromisna kriminalna drama, ki pa jo nesejo podobni boljši film.

Ocena: 5/10

null

12 AND HOLDING

To, kar se v filmih tipa Usodna nesreča in Short Cuts dogaja odraslim, se v filmu Twelve and Holding dogaja otrokom. Twelve and Holding, še en krivično prezrt biser ameriške kinematografije, se začne kot kak Stand by Me, kot kaka mladinska komična dramica o odraščanju najstnikov, ki se igrajo v svoji leseni hiši na drevesu. In Jacob (Conor Donovan), Rudy (spet Conor Donovan), Malee (Zoe Weizenbaum) ter Leonard (Jesse Camacho) so takšni najstniki. Vse dokler jih ne useka tragična smrt Jacobovega brata Rudyja, ki ga v hišici na drevesu po nesreči zažgeta sosedova mulca. Otroštva je konec, začnejo se odrasli filmi, kjer namesto odraslih žal še vedno morajo nastopati otroci. Jacoba žre huda želja po maščevanju, zato v popravnem domu obiskuje in grozi fantoma, ki sta mu zažgala brata. Malee se fatalno zaljubi v starejšega moškega (Linus Roache) in ga začne zalezovati v njegovem domu. Leonard pa postane obseden s hujšanjem in svojo obsesijo prenese še na svojo mamo, ki jo zapre v klet in ji ponudi samo jabolko ter vodo. Nepozaben, kvaliteten in globok film, ki bi si zaslužil veliko večjo pozornost in tudi kakega oskarja za scenarij.

Ocena: 9/10

null

TWO FOR THE MONEY

Dovolj razposajena, divja, gledljiva, zabavna in frajerska štorija o zakulisju športnih stav. Matthew McConaughey, ki je istega leta ženske obnorel v filmu Sahara in postal the sexiest man alive, igra Brandona Langa, bivšega športnika, ki se priključi ekipi zloglasnega Walterja Abramsa (Al Pacino), šefa agencije za športne stave, ki medije in ljudi obrača kot za šalo. In ker Brandon obvlada šport, ker ima nos za rezultate tekem in ker je mlad, navihan, samozavesten in divji, ga Abrams vzame za svojega. Za sina, ki ga ni nikoli imel. Za desno roko, ki obvlada situacijo in postane glavna zvezda njegovega tv šova, kjer se manipulira z gledalci. Kjer se jim v glavo vceplja, da so stave kul in da se prav s stavami da obogateti in ujeti sanje. Jasno, Al Pacino je spet hud kot pitbul. Kot v filmu Any Given Sunday, ali če hočete, kot v filmih The Devil’s Advocate in The Recruit. Brez skrbi, Matthew mu parira, sledi in stoično prenaša njegove izpade. Tudi tistega, ko na letališču zaigra srčno kap. In tistega, ko na praznovanju uspešnega posla nesramno zavrne željo po povišici. Rene Russo, ki se po petdesetem še vedno drži okej, igra Pacinovo ženo. Jamie King je McConaugheyjev enonočni flirt. Armand Assante pa igra gangsterja, ki športne stave vleče po vsem svetu. To, kar je bil Casino za igre na srečo, je Two For The Money za športne stave. Dober, prepričljiv in natančen prikaz vsega tistega, kar navadni smrtniki ponavadi ne vidijo.

Ocena: 7/10

null

LONELY HEARTS

Raymond Fernandez (Jared Leto) in Martha Beck (Salma Hayek), ki sta na velikih platnih prvič zaružila že leta 1970 v filmu The Honeymoon Killers, sta nazaj. Divja, ostra, krvava, odštekana in zaljubljena. Jasno, spet morita nič hudega sluteče ljudi. Predvsem ženske, ki jih on zapelje, ona pa ljubosumno ustreli. Za petami sta jima detektiva John Travolta in James Gandolfini, lokalne policaje pa ona kot za šalo odpravi z oralo. Mickey in Mallory iz Rojenih morilcev bi ju povabila na fantovščino in dekliščino, Charles Manson pa bi ju posadil za vodji svoje sekte ter jima brez razmisleka zaupal umor Sharon Tate. Zanimiv film. Gledljiv, tekoč, očarljiv in narejen v maniri celovečercev The Black Dahlia, Where the Truth Lies in Hollywoodland, noir trilerjev iz leta 2005, ki so bili vsi po vrsti dobri. Tako kot Lonely Hearts, ki ne bo všeč le tistim, ki ne bodo kupili dejstva, da je bila prava Martha Beck tako debela, da je niso mogli posaditi na električni stol.

Ocena: 7/10

null

AMERICAN GUN

Ravnatelj (Forest Whitaker), njegova žena (Garcelle Beauvais), mati samohranilka (Marcia Gay Harden), njen jezni sin (Chris Marquette), prodajalec orožja (Donald Sutherland), najstnik (Arlen Escarpeta) in srednješolka (Linda Cardellini). Več junakov, več zgodb in več usod, ki so tako ali drugače povezane z orožjem. Z ameriško obsesijo in hudim problemom, ki ga je več kot odlično obdelal že Michael Moore v dokumentarcu Bowling For Columbine. Naš film se ga dotakne površno, dolgočasno in premalo prepričljivo. Tako, da bodo ljudje še naprej kupovali orožje in da bodo njihovi sinovi še naprej streljali svoje sošolce.

Ocena: 2/10

null

THE ILLUSIONIST

»Vse kar ste videli, je bila iluzija,« na koncu filma pove Edward Norton, zloglasni, kontroverzni in zelo popularni čarovnik Eisenheim, ki vsak večer navdušuje dunajsko občinstvo. Tudi prestolonaslednika Leopolda (Rufus Sewell) in njegovo zaročenko Sophie (Jessica Biel). Svojo childhood sweetheart, s katero se seveda spet zaplete v intimno razmerje. Škoda, da je iluzija tudi tale film. Iluzija o dobrem filmu, ki je le še en povprečen, da ne rečem slab film o čarovniku. Kot The Prestige, če potegnem hitro primerjavo iz istega leta. In tudi tokrat imamo na koncu presenečenje, ki naj bi odtehtalo vse ostale napake. Pa jih ne, žal, saj gre le za film, ki bi ga lahko David Copperfield vsak dan posnel na začetku svoje kariere, če se malo pošalim. Edini plus je seveda Paul Giamatti v izredno dobri vlogici šefa policije, vse ostalo ostane nekje daleč zadaj. Zavedam se, da sta bila The Prestige in The Illusionist številnim gledalcem in kritikom odlična filma, toda mene sta pustila popolnoma hladnega. Zame sta le preteran poskus kvazi arta, ki začne dolgočasiti že po desetih minutah. Miks romance, trilerja in magije, ki deluje sterilno in hoče art film na vsak način zapakirati v poletno uspešnico. Scenografija in vizualizacija sta resda osupljivi, toda ko se megla razblini, ostane bore malo, tudi kar se igralske predstave Edwarda Nortona tiče.

Ocena: 3/10

null

THE FOUNTAIN

Da je Darren Aronofsky svoj prejšnji film posnel pred šestimi leti, je jasno kot beli dan. Rečeno drugače, bo jasno takoj ko boste videli The Fountain, hudo neobičajno, posebno in čudno ljubezensko zgodbo, kjer se Hugh Jackman in Rachel Weisz lovita tisoč let. No ja, kjer se v različnih časovnih obdobjih srečata, vznemirjata, zaljubljata in sanjata. Zgodba o ljubezni, smrti in človekovi minljivosti se prične kot Apokalipto, s krvavim dvobojem, kjer pobesneli Maj zabode bojevnika Hugha Jackmana, ki se potem znajde pri drevesu. V onostranstvu, v pravljičnem svetu, kjer drevo pomeni žensko. Njegovo Rachel Weisz, ki v modernem času umira za rakom. In ki v času španske inkvizicije kot kraljica Isabel vznemirja tudi plemiča, ki ga seveda spet igra Hugh Jackman. Izredno zahteven filmski eksperiment, še en Pi, s katerim je Darren Aronofsky debitiral leta 1998 in nam dve leti kasneje dal še kultno mojstrovino Rekvijem za sanje. Sedaj je žal pretiraval, se skorajda samopašno lotil preveč posebne ljubezenske zgodbe, se posameznemu časovnemu obdobju posvetil preveč površno in skupaj spacal vizualno resda osupljivo in simbolike polno, a nezanimivo zmešnjavo, ki bi bila zares všeč samo tistemu noremu matematiku iz filma Pi. Vem, da je bil tale film mnogim čisti presežek, toda zame ostaja navadno pretenciozno new age sranje.

Ocena: 2/10

null

 

10 komentarjev na “Recenzije”

  1. Matej pravi:

    Vsake oči imajo svojega malara ampak ILLUSIONIST je pa bil vrhunski!

  2. zelda pravi:

    Lahko samo komentiram Heidi, ker ostalih filmov nisem videla.
    Glede ocene filma se popolnoma strinjam s teboj. Po knjigi Heidi je bilo posnetih kar nekaj televizijskih nadaljevank, filmov in moram reči, da mi je ostal v spominu samo film Heidi, v katerem je igrala legendarna otroška igralka Sherly Temple. Ker sem brala tudi knjigo, se je po moji oceni, samo Sherly Temple približala liku te deklice.

  3. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Matej, verjetno sem v manjšini tistih, ki jim ni bil všeč. Morda bi ga moral videti še enkrat, saj tele recenzije vlečem iz arhiva za leto 2006, kjer sem dobil pač tak vtis kot sem zapisal.

    Zelda, po mojem mnenju ni toliko problem v igralkah, ki so upodobile Heidi, ampak v filmih, ki so bili slabi. Je pa res, da je bila Shirley Temple res nepozabna.

  4. Simona Rebolj Simona Rebolj pravi:

    “Še en slab film o čarovniku. Enako slab kot The Prestige.”

    No, takšna stavka povesta vse o avtorju nakladanja. Kot navodilo, da je treba brat pametovanja takšnega človeka v obratno sorazmernem mnenju. The Prestige je seveda vrhunski film, ampak, valjda, da predober za kokičarje, ki nič ne štekajo. Illusionist ni enako odličen, je pa dober.

  5. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Torej sta Heidi in Open Season mojstrovini, 12 and Holding pa totalno sranje? Tudi prav.

    To kvazi prepucavanje dveh bregov, kao, eni smo kokičarji, drugi pa art intelektualci, pa mi gre tako zelo na kurac in je tako zelo pavšalno in privlečeno za lase, da glava boli. In ta večni debilni argument, da nekomu film ni kul, ker ga ne šteka.

    Enim je film odličen, drugim je za en drek, oboji ga štekajo, pač stvar okusa, so fucking what.

  6. Simona Rebolj Simona Rebolj pravi:

    @IG:

    Niti The Prestige, niti The Illusionist nista filma, ki bi ju lahko uvrstili v art projekt, torej za intelektualne gurmane, za kar je res nemalokrat potrebno nekaj predhodne podlage, da bi znal razumet in posledično uživat v ponudbi. Saj veš … podobno je pri fuku. Nekateri so že z brzinčkom v enem in istem položaju zadovoljni z vsakim, ki pride mimo, nekateri pa pričakujejo za celostno zadovoljstvo precej bolj prefinjene dražljaje.

    The Prestige in The Illusinist sta še vedno filma, ki v okviru funkcionirata na komercialnem pristopu, ampak pohvalno presegata siceršnji komercialen presimplificiran nizek nivo po sporočilu, vsebini in izvedbi. Skratka, pričakujeta nekaj več sposobnosti koncentracije in možganskega sodelovanja gledalca. Fuk je torej še vedno v okviru povprečne forme, ampak zahteva nekaj več libida, vzdržnosti in posluha za komunikacijo, da bi lahko globlje v perverzijo padel.

    Skratka, niti z enim ušivim stavkom nisi pojasnil, zakaj neki naj bi šlo za slab film, kar več kot očitno priča, da pojma nimaš, zakaj te je film pustil hladnega, samo not nisi padu. Zato so govorance, kako smo oboji vse štekali, milo rečeno patetične. Nihče, ki se loteva recenzij redno in se predstavlja kot filmski kritik, pa si ne bi smel privoščit floskule, da je vse stvar okusa, ker take kozlarije blebetajo po gostilnah le analfabeti, ki so brez okusa. Brez okusa so zato, ker pojma o pojmu nimajo. Vsak, ki okus razvije, se pa točno zaveda, od kod in kako in se prav tako zaveda, da je pojem osebnega okusa povsem irelevanten. Oseba z okusom je namreč sposobna prepoznat kvaliteto tudi v produktih, ki niso po njenem okusu ali obratno. Teslo pa žveči hanburger in vrešči, da se nažira s kvačitetno in zdravo hrano, ker je njemu pač všeč in je vse stvar okusa.

    In ne, Heidi ni mojstrovina, kar ni težko prepoznat, ker gre za vsebinsko izredno simpl projekt. Zatakne se ti pri zahtevnejših izzivih. Kaj si kdo misli o projektih tipa Heidi ali Sam doma me pa res ne briga, ker samo idiotom ne bi bilo jasno, kako stojijo stvari. Modre idiotske misli pa res niso zanimive.

  7. Pepi Pepi pravi:

    Ni to ta Heidi, ki je bila snemana pri nas, v Sloveniji? Če je, si jo bom ogledal že za voljo tega.
    Open Season je bila meni kar kul, ampak sem gledal samo sinhronizirano varianto, po TV. Za tole bom kamenjan, vem, ampak nad Kutcherjem in Lawrencom že po defaultu nisem preveč navdušen, tko da sta znala bit Šugman in Emeršič celo boljša(še enkrat, na pamet govorim, originala nisem videl). :D

  8. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Jp, v Kranjski Gori, ki je pozirala namesto švicarskih Alp. Prizore, ko Heidi pade čez previs, so posneli na Vršiču.
    Prizore v vasi Dorfli, kamor Heidi nazadnje odide v šolo, so posneli v Ratečah. Ljubljana pa se je za filmske potrebe prelevila v Frankfurt.

    Tvojega priznanja za sinhro pa raje ne bom komentiral, saj želim, da ostaneva prijatelja :)

  9. Pepi Pepi pravi:

    Haha… :D No, sej v bistvu bi se vzdržal mojega komentarja v zvezi z Open Season, ampak tu gre pač za risanko, ki jo jaz vedno navajam kot primer dobre sinhronizacije. Je pa tvoja mržnja do tovrstnega skrunjenja itak splošno znana in si jo je pri branju tega bloga treba vzeti v zakup. Tako da odpiranje še ene fronte res nima smisla. :)

  10. alenka pravi:

    Over the Hedge je zakon. Hammy rulz :)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !