Recenzija: Peterka: Leto odločitve

3.07.2011 ob 14:03

Ker se je včeraj tudi uradno končala skakalna kariera našega športnega asa Primoža Peterke, se mi zdi prav, da iz arhiva privlečem dokumentarec Vlada Škafarja, ki gre takole:

slovenija  2003, režija: Vlado Škafar, igrajo: Primož Peterka, Renata Bohinc, Matjaž Zupan

To je on, Primož Peterka, naš največji skakalni zvezdnik, ki je v eni sezoni naredil več kot Primož Ulaga in Bogdan Norčič v celotni karieri. Prišel, videl, zmagal, bi lahko rekli. Kot Rok Petrovič, če potegnem prvo asociacijo, ki mi pride na pamet. Čez noč se je spremenil v zvezdo, v legendo slovenskega športa, v trač material prve klase, v zgodbo o uspehu, o kateri bi v Ameriki film posneli še preden bi opravil svoj prvi skok. In Primož je zagotovo skakal že v maternici. Kaj maternici, že v jajcih svojega očeta, če se malo pošalim. Ko so njegovi kolegi začeli hoditi v srednjo šolo, je bil on že na vrhu sveta. Če bi skakal na Marsu, bi bil prvi tudi tam, jebemti. Peterka je bil kot Bojan Križaj, razlog, zaradi katerega smo špricali šolo in gledali športne prenose. Peterka je Sloveniji povrnil upanje, še bolj kot fuzbalerji, če kanček napihnem. In potem je počilo. Tako glasno, da je na koncu izpadel celo iz naše reprezentance, se šel upornika, nekakšnega kvazi Jamesa Deana, in formo pustil v steklenici alkohola. Trenerji so zmajevali z glavo, direktorji so zahtevali naj ostriže svoje dolge lase, sponzorji pa so obrnili hrbet. Zgodba o uspehu je bila končana, sanje pa so se razblinile koz snežinka na vroči peči. Konec? Ne, marveč nov začetek in vzpon vseh vzponov. In ravno to prelomno, mitsko in odločilno leto 2002, ki ga je Peterka, za prijatelje Peti, okronal s kolajno na olimpijskih igrah, je pod lupo vzel režiser Vlado Škafar, sicer filmski kritik, vodja Kinoteke (takrat je bil, zdaj ne vem več, če je), športni zanesenjak in možakar, ki je zamudil samo porod Primoževe žene Renate Bohinc, nekdanje manekenke in kandidatke za miss Slovenije. »Ko je naša ekipa drvela v kranjsko porodnišnico, je Renata že rodila,« je na festivalu slovenskega filma v Celju razložil navihani Vlado, ki je želel s svojim dokumentarcem skočiti zelo visoko. Kako tudi ne, ko pa mu je uspel zares intimen, gledljiv, preprost, očarljiv in vseskozi zabaven vpogled v zasebno življenje Primoža Peterke, športnika, moža, prijatelja, očeta in junaka, ki je dokazal, da bi lahko postal tudi čisto prava filmska zvezda, ki zmore brez pomoči posebnih efektov s smučmi na nogah poleteti tudi 212 metrov. Kot sem že povedal, Škafar se osredotoči na leto velike vrnitve, na mitski comeback, kjer je Peterka po dolgih mesecih suše spet zmagal in se vrnil na vrh sveta. Prav zato je škoda, ali še bolje, čudno, da je potem znova padel in se ni več uspel pobrati. Očitno je bil pritisk prevelik, pričakovanja po zmagi pa previsoka. Morda bi bilo celo bolje, da bi po tej zmagi odnehal, saj je vse do včeraj, ko je tudi uradno končal svojo kariero, dejansko le životaril in bil le senca nekdanjega šampiona. Je pa vseeno legenda, naš ponos, naš Matti Nykänen, ki je dosegal največ kar se da in se z velikimi črkami zapisal v anale slovenske športne zgodovine. In da ne pozabim, včeraj je na koncu svojega zadnjega skoka padel. Edino pravilno, edino na tak način je treba končati tako uspešno kariero.

Ocena: 7/10

 

3 komentarjev na “Recenzija: Peterka: Leto odločitve”

  1. Maja pravi:

    Iztok, kje si ga pa lahko pogledam na spletu?

  2. Bojan pravi:

    Dobro si napisal. Vsa čast mu.

  3. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Nimam pojma, jaz sem ga videl v kinu.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !