Recenzije: Water For Elephants, Hereafter

13.06.2011 ob 14:45

WATER FOR ELEPHANTS

Četudi mi je šel Robert Pattinson močno na živce v Twilightu in tudi v Remember Me, moram vendarle priznati, da se tokrat ne odreže tako slabo. Žal pa med njim in Reese Witherspoon, ki igra cirkuško artistko Marleno (v igri je bila Scarlett Johansson), ni kemije, ali še bolje, jo je toliko kot med dvema kamnoma. To uničuje film, sicer lepo posneto in s čudovito scenografijo opremljeno dramo, kjer se še posebej izkaže Christoph Waltz, majstor iz Neslavnih barab, ki igra nasilnega lastnika cirkusa in Marleninega moža Augusta (v igri je bil Sean Penn). To je zgodba o cirkusu, kjer je glavna atrakcija slonica Rosie, dejansko najboljša igralka filma, ki pobere tudi najboljše prizore filma. Pa zgodba o ljubezenskem trikotniku, kjer se mladi Pattinson, sicer študent veterine Jacob (jp, Jacob), po smrti staršev pridruži cirkusu in seveda zacopa v glavno zvezdnico Marleno, ki najprej jaha na konju, nato pa še na slonu. Pa tudi zgodba o možakarju, ki kot tempirana bomba čaka na novo priložnost, da se bo spet lahko spremenil v nasilnega prasca. Po svoje okej film, ki pa mu manjka nekaj kvalitete, da bi zares prepričal kot celota. Pa tudi boljša dramaturgija mu ne bi škodila. Pa tudi malce manj sterilni prizori med Marleno in Jacobom bi mu prišli prav. Ker vsega tega nima, ostaja hitro pozabljiva dramica, kjer gledalec zares trzne le pri finalnem razpletu med cirkuško predstavo.

Ocena: nič posebnega

HEREAFTER

Hereafter, zaenkrat zadnji film Clinta Eastwooda, je mojstrovina. Prav zato se mi zdi čudno, da je mimo gledalcev švignil tako neopazno in da se zdi, kot da ga sploh ne bi bilo. Hereafter je velik korak naprej od Invictusa, s katerim me je Eastwood razočaral leta 2009, je dosti boljši od Changelinga, ki je leta 2008 ostal nekje vmes, je skoraj tako dober kot Gran Torino, ki sem mu pel hvalnice pred dvema letoma. Je še en dokaz, da se Eastwood tudi pri osemdesetih ni ustavil in da zna še vedno posneti vrhunski film, o katerem lahko večina mlajših režiserjev samo sanja. In pozor, Hereafter, sicer zgodba o posmrtnem življenju, smrti in stiku z mrtvimi dušami, nam za ceno ene karte ponudi kar tri različne filme, tri različne zgodbe, ki so tako dobro, tenkočutno in elegantno narejene, da bi si zaslužile svoj film, svojo trilogijo, ne pa le omnibus, ki ga Eastwood na koncu perfektno zlije v celoto. Tu je francoska novinarka Marie (Cecile De France), ki je skoraj umrla med cunamijem, tu je deček Marcus iz Londona, ki brata dvojčka izgubi v prometni nesreči (oba igrata resnična dvojčka Frankie in George McLaren), tu je Američan George Lonegan (Matt Damon), ki se lahko pogovarja z mrtvimi in meni, da to ni dar, marveč prekletstvo. Tri zgodbe na različnih koncih sveta, tri usode treh različnih ljudi, ki jih tako ali drugače zaznamuje izkušnja s smrtjo. Zelo zanimiv film, torej, že samo s tega vidika, tudi v prizorih, kjer mali Marcus hitro pogrunta, da je večina medijev le bleferjev, kar je eden izmed vrhuncev filma. In hej, Eastwood tematiko, ki sicer na filmu ni nova, režira kot da bi še enkrat režiral Mystic River, kar pomeni, da gre spet zelo globoko v karakterje in da se posveti tudi atmosferi. Da zna fantazijsko zgodbo prikazati čuteče in tako, da ji verjamejo tudi tisti, ki se jim ob forah s posmrtnim življenjem ponavadi obrača želodec ali pa jim gre na smeh. Hereafter je v prvi vrsti namreč globoka drama o soočanju s smrtjo, nikoli preveč patetična, vedno znova taka, da gledalec komaj lovi sapo in se ne more načuditi kako dobro jo vodi Eastwood. In tu je uvod s cunamijem, ki je posnet, zmontiran, kadriran in režiran tako vrhunsko, da je lahko nerodno tudi Rolandu Emmerichu. To ni le uvod, to je bravura posebnih efektov, ki jemljejo dih in gledalca puščajo z odprtimi usti. In tu je Matt Damon, ki igra zares odlično. Ki morda odigra celo najboljšo vlogo v svoji karieri. Šele zdaj mi je dejansko jasno, zakaj ga ima Eastwood tako zelo rad. Odličen film, res. V vseh pogledih. In velika škoda za tiste, ki so ga prezrli.

Ocena: presežek

 

3 komentarjev na “Recenzije: Water For Elephants, Hereafter”

  1. alenka pravi:

    Hereafter je res fajn film ja! Clint zna nardit vtis na gledalca, kapo dol! zgodba,igra, vse se poklopi. res 1a film. zame, ki imam rada dramo drame mi je Changeling še vedno boljši, ampak ne bi primerjala. skratka prima film!

  2. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Grossmann 2011: Eaters: Rise of the Dead, Balada trieste de trompeta pravi:

    [...] sem mislil na vse tiste filme, ki so se zadnje čase prav tako dogajali prav v cirkusu. Predvsem na Water for Elephants, ki ima dejansko identično zgodbo kot naša Blada o trebenti, le da gre tokrat seveda za povsem [...]

  3. Blaze pravi:

    water for elephants
    je pa dober film!
    nič mu ne manjka

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !