IZTOK faking GARTNER

« | | »

Recenzija: Radgona Über Alles

9.06.2011

Na povabilo prijatelja, blogerskega sotrpina in filmskega kolega Cosmopapija, ki se je za potrebe svojega filmskega prvenca, če se ne motim, prvič podpisal s svojim pravim imenom Boštjan Sovec, sem si ogledal 19 minutni filmček Radgona Über Alles. Boštjan me je sicer v šali pozval, da naj ne bom prestrog, ko bom podal svoje mnenje, že takoj pa mu povem, da je “strah” odveč, saj gre za povsem okej izdelek, ki sem ga z učitkom pogledal od začetka do konca.

Pa naj v uvodu prilepim opis zgodbe iz uradne spletne strani, saj se mi zdi koristen za pravilno dojemanje filmčka:

“Situacijska satira nekega punk benda, ki se v mnogih letih delovanja še ni uspel premakniti z začetne točke A. Razlogi za to tičijo predvsem v napačnem odnosu do glasbe, pomanjkanju volje/talenta, neresnosti … Mi se v film „vklopimo“ le nekaj ur pred najbolj pomembnim koncertom, ki bo odločal o nadaljni usodi te skupine. V prostorih za vaje, kjer se člani skupine zberejo z željo, da še zadnjič pred koncertom vadijo, manjka (kot vedno) le še kitarist. Ostali člani so odločeni igrati, ne glede na izostanek njihovega rednega kitarista, zato na hitro opravijo kratko avdicijo, ki naj bi jim obrodila novega člana. Kot se izkaže, pa to vseeno ni tako enostavno – vse dokler se ne pojavi nekdo, ki bi prihodnost skupine lahko ponesel na čisto novi nivo. A (navidezno) staro prijateljstvo ter strah pred zamero je močnejše od umetniške izpovedi …”

Jp, Radgona Über Alles je zgodba o zajebani punk skupini, ki nima pojma, da jo je povozil čas. Fantje, ki so si nadeli ime Pičkin dim (kaj pa drugega), so jezni, tečni in depresivni, so natanko taki kot vsi tisti garažni bendi, ki jim ne bo nikoli uspelo, saj hočejo spremeniti svet, nimajo pa pojma, da bi se morali svetu prilagoditi. V glavi imajo, da so dober bend, da jih čaka lepa prihodnost in da je kul, da se niso prodali. Resnica, ki je ne vidi nihče od njih, je seveda diametralno nasprotna, saj so še slabši od pičkinega dima. Brez skrbi, režiser in scenarist Boštjan Sovec gledalcu ne teži, marveč se zgodbe in živčne situacije pred nastopom loti ravno prav zabavno in satirično, kar je še posebej razvidno v odličnem prizoru rokerskega kitarista, ki ga frontmen skupine (igra ga Peter Šloser, ki je tako zelo podoben Hellboyju, da ne morem verjeti) nadere, da za solaže v punku ni prostora. Prav ta šala je odlična kritika prej omenjenih garažnih bendov, ki se začrtane smeri držijo kot pijanec plota, pa četudi bi jim moralo biti jasno, da bodo za vedno špilali le v garaži. Všeč mi je bila tudi sekvenca s pesmijo Walking in the Air Petra Autyja, pa čeprav sem jo bil navajen v prekrasni risanki The Snowman. Dobra finta, še ena butasta fantazija članov benda, ki imajo občutek, da bodo z novim kitaristom odleteli nad oblake. Ali pa le poklon The Snowmanu, kdo bi vedel, a ne Boštjan (smeh). Glede na to, da je avtor tegale filmčka hud filmofil in poznavalec B filma, sem morda pričakoval kak bol odfukan izdelek, kako divjo grozljivko o zombijih, morda tudi psihopatskem morilcu, ki bi na koncu vse člane benda razkosal ko pičkin dim, ker bi mu šli na živce s svojim nabijanjem. Pa vendar, dobil sem povsem okej debi, ki bi bil lahko morda malce bolje zmontiran, saj sem imel občutek, kot da mi režejo nekončane stavke. Morda namerno, a vsaj zame malce moteče. Vse ostalo dejansko štima, no ja, malce bolj dinamična in spontana igralska predstava ne bi škodila (najboljši mi je bil model na koncu), toda po drugi strani pa prav ta zaspanost in strelinost daje kontekstno atmosfero punkovcev, ki so ostali ujeti v času. Glede na videno lahko mirne duše zapišem, da z veseljem pričakujem naslednji film Boštjana Soveca. In da še vedno ugibam koga je igral, ali rokerskega kitarista ali zadetega člana skupine na koncu. Itak pa bi mu za oboje čestital, tako da ni panike.

Ocena: vredno ogleda

 

Avtor IZTOK GARTNER, zapisano 9.06.2011 ob 22:55 pod recenzije. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

7 odgovorov na “Recenzija: Radgona Über Alles”
  1. cosmopapi - 9.06.2011 ob 23:33

    He, he… si se pa razpisal. Hvala ti za te besede. Kot vidim, ti je poznana situacija praktično vseh garažnih bendov, ki se včasih namerno (ali pa tudi ne) držijo nepisanih pravil alternative. Tisto z “oblaki” si povsem zadel, se pa ti opravičujem, če s koncem nisem bil povsem ftrgan (če povem po radgonsko), ampak ravno konec je tista žalostna realnost, ki jo srečujejo mnogi bendi. Ja, s sekvencami oz. rezi je druga zgodba… Žal nam je dobesedno zmanjkalo časa (celoten film sem hotel posneti v enem popoldnevu) za več različnih/daljših kadrov, back-upe oz. za dodatno ponavljanje sekvenc (igralci so se še ta popoldan morali naučiti zašpilati tudi vse tri komade…). Drugič bo boljše, to je še (upam) le začetek. Še marsikaj se moramo naučiti, glavno pa je, da ustvarjamo. Še enkrat hvala za pohvalne besede.

  2. IZTOK GARTNER - 9.06.2011 ob 23:37
    IZTOK GARTNER

    Vsaj zapis o tvojem filmu te privabi na moj blog :)
    Ma za prvi filmček in manjko časa je super.
    Le tako naprej.
    In še enkrat kapo dol za dialoge, ko vleti roker in ga pevec napizdi, tam sem se res režal.

  3. Sadako - 10.06.2011 ob 13:42

    Evo še mojih 5 centov.

    Pa bom najprej začel s tehničnimi stvarmi, čeprav si predstavljam, da so fantje delali z ničnim budgetom. Prvo pohvala za kadriranje, kajti sami kadri in protikadri so zelo dobro izpeljani, mogoče na trenutke za malenkost preveč nemirni in prehitro odrezani. Kar se tiče zvoka pa si je cosmopapi po vsej verjetnosti zadal prekleto težko nalogo, kajti snemati tak hrup s takšno opremo pomoje ni mačji kašelj. Mene osebno je najbolj impresionirala slowmotion sekvenca, ker sem dobesedno nor na take stilizirane detajle v filmih in bi na tvojem mestu v sam filmček vključil še več takih stvari (vsaj še kakšen zoom na poglede, roke, glave, ki bi malček omilili dokaj leseno igro in vso stvar še bolj prenesli v tiste bolj parodijsko satirične vode).

    Kar pa se tiče same zgodbe mi je ta presneto blizu, saj sem imel nedavno tega tak prostor tudi v domači hiši in naše “vaje” so potekale na skoraj povsem identičen način (100 × ponovitev začetka komada, prekinjanje med igranjem, čakanje na ljudi, sanjanje o zvezdništvu,…). Posledično sem se ob samem filmu nekajkrat kar pošteno nasmejal. Zgodbovno gledano mi je bil vrhunec prihod novih ljudi (se pravi nadomestnih kitaristov + starega kitarsita), ki ženejo zgodbo naprej ter skrbijo za humorne vložke. Sam bi mogoče vso zadevo prestavil v malček bolj zatemnjene in zakajeno opite prostore, da bi tako nekako bolje ujel duh tistega časa.

    Skratka za prvi film super zadeva in verjamem, da bo šla vsa tvar od tu samo še navzgor.

  4. IZTOK GARTNER - 10.06.2011 ob 16:26
    IZTOK GARTNER

    Tudi tebe je na moj blog prinesel šele tale filmček :)
    Nimaš kaj, kolega Cosmopapi združuje :)
    Zvok je res zelo soliden, kar je pohvala tudi z moje strani.
    Ta slowmotion pa je resnično raztural sto na uro, tudi zaradi izbire pesmi.

  5. paucstadt - 11.06.2011 ob 20:16
    paucstadt

    V kratkem pogledam tudi sam in spišem kakšno. To moramo podpirati!

  6. domovoj - 15.06.2011 ob 20:14

    “… še vedno ugibam koga je igral, ali rokerskega kitarista ali zadetega člana skupine na koncu.”

    Pa saj ti piše v odjavni špici filma … ;)

  7. IZTOK GARTNER - 15.06.2011 ob 20:24
    IZTOK GARTNER

    Ampak nimam pojma kako je ime kakemu liku, saj jih le na hitro predstavijo :)

Na vrh

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !