Recenzije: Win Win, The Host (Gwoemul), Jack and the Beanstalk

7.06.2011 ob 05:22

WIN WIN

Paul Giamatti, ki sem mu malo nazaj pel hvalnice pri filmu Barney’s Version, tokrat spet raztura kot ne preveč uspešni odvetnik Mike Flaherty, ki v prostem času opravlja tudi delo trenerja ekipe mladih rokoborcev. Pod režijsko taktirko Thomasa McCarthyja, ki nam je dal tudi zelo očarljivega in posebnega The Visitorja z Richardom Jenkinsom. Dejansko sta si oba filma nekoliko podobna, saj gre spet za nenavadno prijateljstvo, ki zmoti dolgočasen vsakdan glavnega junaka, ki na svoj dom zaradi denarja sprejme ostarelega in amnezičnega Lea Poplarja (Burt Young) ter njegovega vnuka, ki pokaže izjemen talent za rokoborbo in po dolgem času prevetri Flahertyjevo ekipo. Film je zabaven, očarljiv in drugačen, tudi zavoljo likov, ki asistirajo Giamattiju. Prav zato je škoda, da zadnja tretjina utruja s preveč resnim socialnim zasukom, ki ustavi dober tempo in podleže nepotrebnim klišejem.

Ocena: nič posebnega

THE HOST

The Host, v korejskem izvirniku, Gwoemul, je delo režiserja Joona-hoja Bonga, ki nam je predlani dal še Madeo, katerega sem recenziral nekaj dni nazaj. In film, ki je naredil njegovo kariero ter ga postavil med najbolj uspešne in znane južnokorejske režiserje. In pazi to, dejansko gre za tipični film o orjaški pošasti, za še eno Godzillo, če hočete, toda narejeno na tako zelo svež, inovativen in drugačen način, da boste lovli sapo. Četudi se film ves čas sprehaja na meji mockbusterja, se pravi, da vseskozi voha parodijo filmov o pošastih, uspe ohraniti resno in napeto dogajanje ter atmosfero, ki bi jo na trenutke zavidal celo Alien Ridleyja Scotta. Lahko bi rekel, da gre za enega najbolj kvalitetnih filmov o pošasti, ki pa kljub temu ne pozabi na raztur in na fane žanra, katerim postreže z ravno pravšnjo dozo vseh potrebnih klišejev podobnih filmov. In hej, krvoločna zver prileze iz vode, kot Godzilla, podobna pa je miksu lignja in pošasti iz Aliena. Da požre, razkosa in uniči vse, kar ji pride pred gobec, šape in rep, ni treba posebej poudarjati, kvaliteta in inovativnost sta drugje, sta v zasuku, kjer napad preživi neka mladenka, ki jo stvor odnese v svoje skrivališče. In v dovolj dobro narejeni zgodbi, kjer to mladenko išče njena šokirana familija. Tudi malo Jurskega parka boste ujeli, pa ne le zato, ker se pošast na trenutke obnaša kot T-Rex, pač tak filing je prisoten, še posebej, ko pride do prizorov v skrivališču. Film je za svoje dobro tudi zabaven, toda ne preveč, da bi postal butast in da bi začel pretiravati. Ves čas uspešno kruza med pretiravanjem in kvaliteto ter navdušuje gledalca, ki takega filma o pošasti še niso videli. Prav zato je škoda, da srednji del traja malce predolgo, da zgodba postane nekoliko prepočasna in premalo zanimiva. Je pa zato zaključek fenomenalen in narejen tako dobro, da bi si zaslužil svoj film.

Ocena: vredno ogleda

JACK AND THE BEANSTALK

Tole je verjetno že stota ekranizacija legendarne pravljice o Jakcu in fižolčku. Žal zelo poceni in taka, da bo morda všeč le otrokom, ki oprostijo vse tipične napake slabega filma. Mene je pritegnila znana igralska ekipa v stranskih vlogah, recimo Chevy Chase, Christopher Lloyd, Gilbert Gottfried, Katey Sagal in Wallace Shawn. Pa tudi predstava male Chloe Moretz iz Kick-Assa me je zanimala, če sem iskren. In prav Moretzova, ki se vmes našemi v ninjo, je dejansko edini dober razlog za ogled tele zmedene pravljice, ki hoče zmešati vse pravljice tega sveta. Kot Shrek, le da to počne dosti slabše in manj izvirno. Chase, Lloyd, Gottfried, Sagalova in še posebej Shawn sicer uživajo, toda njihove vloge so zoprne in premalo zanimive. Kot naslovni pobič Jack (preveč prozorni Colin Ford), ki bi rad postal superjunak, a nima pojma kaj mu pravzaprav leži. Predelava vsem znane zgodbice nima pojma ali naj bo moderna ali naj se drži izvirnika, zato izvisi in gledalcu ponudi premalo zanimivo mineštro, ki bo, kot sem že dejal, morda všeč le našim najmlajšim. Pa še to takim, ki niso pred tem gledali še nobenega podobnega filma.

Ocena: izguba časa

Pa naj za konec omenim še nekaj filmov, ki so bili tako slabi, da sem jih ugasnil že nekaj minutk po najavni špici in nisem hotel časa zapravljati niti s hitrim previjanjem. Prvi je grozljivka House of Flesh Mannequins, posrano art sranje o tipu, ki obožuje bizarne stvari. Drugi drama Stiff, čudaška ljubezenska zgodba, ki že v štartu deluje tako sterilno, amatersko in dolgočasno, da zaboli glava. Tretji totalno poceni zombijevska komedija Mutant Vampire Zombies from the ‘Hood!, kjer je seveda dober le naslov. Četrti butalska komična grozljivka Andre the Butcher, kjer naslovnega morilca igra Ron Jeremy. Peti pa Monogamy, skrajno nezanimiva in razvlečena drama o dolgočasnem paru. Če ste slučajno videli katerega od teh filmov in če sem jim morda naredil krvico, da jih nisem gledal več kot pet minutk, me opozorite in bom napako popravil, ko bo čas.

 

3 komentarjev na “Recenzije: Win Win, The Host (Gwoemul), Jack and the Beanstalk”

  1. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: Mr. Popper’s Penguins, Ocean World 3D, Memories of Murder, Slices of Life pravi:

    [...] ameriški filmi le sanjajo. Za šele drugi celovečerec Joona-ho Bonga, ki je potem posnel še Gwoemul in Madeo, gre dejansko za perfektno zrežiran film, za dosti bolj kompleksno zastavljeno dogajanje [...]

  2. IZTOK faking GARTNER » Recenzije: Jeff Who Lives at Home, LOL pravi:

    [...] Who Lives at Home je špura filmov Win Win, Cyrus in Greenberg, filmov, ki jih imenujem resne komedije. In filmov, ki se jim pogostokrat [...]

  3. IZTOK faking GARTNER » Recenzija: Snowpiercer pravi:

    [...] Bell, Ed Harris, Octavia Spencer, Kang-ho Song) s stani Joon-ho Bonga, tudi avtorja filmov Madeo in Gwoemul, odlično zrežirana, enigmatična, dinamična, razkošna, vizionarska, bizarno zabavna in izjemno [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !