Recenzije: The Chaser (Chugyeogja), Bedevilled (Kim Bok-nam salinsageonui jeonma), Madeo, Samurai Commando Mission 1547

1.06.2011 ob 02:20

THE CHASER

The Chaser, v korejskem izvirniku, Chugyeogja, je eden tistih filmov, ki ga ni dobro priporočiti gledalcem z rahlimi živci, saj deluje zajebano, težavno, brezkompromisno in zelo direktno. Tako, da gledalca ustreli naravnost, brez olepšav in nepotrebne patetike ter srečnega konca. To je hard core kriminalni triler o morilcu (Jung-woo Ha), ki prostitutkam glave polomi s kladivom in dleto. Ali kot pravilno ugotovi policijski psihiater, kladivo je njegov penis, saj je impotenten in zato sovraži ženske. Zajeban in hladnokrven psihopat torej. Naravnost idealen za bivšega policista Joonga (Yun-seok Kim), sedaj zvodnika, ki mu ni jasno kam izginjajo njegova dekleta. In prav Joong ga začne loviti in mu dihati za vrat. Prav Joong je chaser iz naslova. Že videna igra mačke in miši, bi lahko rekli. Res je, toda narejena v drugačni in zelo učinkoviti maniri, kjer morilca ujamejo že v prvi tretjini filma. Toda ena izmed deklet (Yeong-hie Seo), ki jih psihopat skriva v nekem stanovanju, je očitno še živa, Joong pa pazi na njeno hčerkico, ki upa, da bo spet videla svojo mamico, ki jo je sredi noči v službo poklical prav Joong. Težka in napeta situacija, tako za gledalce kot za glavnega junaka, ki bi morilcu najraje zavil vrat, a se mora brzdati, saj policija še nima dovolj dokazov, nihče pa ne ve kje je zaprta nesrečna mladenka. Psihološka situacija, ali še bolje, živčna vojna med Joongom in morilcem, je dejansko najboljši del filma, ki se na koncu spremeni v divji masaker, v finalni dvoboj dobrega in zlega, kjer je tudi “ta dobri” dejansko pokvarjen do amena, če povem po domače. Dober film, morda malce zaspan na sredini, kot celota pa dodelan, prepričljiv in prebrisano zrežiran. Pa dovolj napet, da gledalec lovi sapo, ko so na vrsti ključni razpleti.

Ocena: vredno ogleda

BEDEVILLED

Bedevilled, ki so ga v domači Koreji vrteli kot Kim Bok-nam salinsageonui jeonmal, spretno in samozavestno koraka med različnimi žanri in seveda s tem prepričljivo uničuje gledalca, ki nima pojma kaj ga čaka v naslednjem prizoru. Zgodba se začne kot kak Drag Me to Hell, saj spoznamo mlado bančno uslužbenko Hae-won (Seong-won Ji), ki neki starki nesramno zavrne prošnjo za kredit in se potem znajde v kopici neprijetnih situacij, kjer jo nekdo zaklene celo na stranišče. Toda to je le uvod, kjer film še ne pokaže pravega obraza in nas pelje na nek otok, kjer folk živi kot v filmu The Wicker Man, ali še bolje, kot v filmu Kynodontas, če potegnem še eno malce pretirano vzporednico. Hae-won namreč pride na počitnice, na obisk k prijateljici Kim Bok-nam (Yeong-hie Seo), ki skupaj z možem, hčerko in ostarelimi sorodnicami živi v izoliranem svetu in sanja o trenutku, ko bi pobegnila v Seul. Njeno življenje je pekel. Mož jo pretepa, ponižuje in vara s prostitutkami, sorodnice pa jo zaničujejo in z njo ravnajo kot s kužnim psom. To je šokanten preobrat za gledalca, ki je glede na uvodne minute pričakoval popolnoma drugačen film. To je skorajda Fritzl show, težko prebavljiva drama nesrečne ženske, kjer se mož kot kaže spravi tudi na hčerko. Vse to ostalih otočanov ne moti. Navadili so se, celo hčerka se je navadila, da oče z mamo ravno tako ogabno. In hej, tudi Hae-won ne trzne kaj dosti, Haw-won je ženska, ki je navajena molčati in se držati zase. Vsi ti prizori se dotaknejo gledalca, vsi ti prizori so narejeni zelo surovo in tako, da jim gledalec ne zmore pobegniti in se jim umakniti. Toda pozor, to še ni vse, to spet ni pravi obraz tega filma, ki se v zadnji tretjini spremeni v čistokrvno grozljivko. V adrenalinsko maščevalni slasher, kjer Kim Bok-nam popizdi in stvari vzame v svoje roke. Kjer se maščuje tako zelo divje in podivjano, da ji komaj sledimo in da občutimo njeno jezo, njeno željo po ultimativnem maščevanju in dajanju duška. Prav zato krvavi in brutalni preobrat deluje kot očiščenje, kot zaslužena kazen za vse zlobneže, ki so ji storili kaj hudega. Bedevilled je slasher z dušo, ali še bolje, slasher z dramsko globino in močnim ozadjem, kar pri takih filmih ni navada. To ga dviguje nad večino podobnih ameriških izdelkov in uvršča med najboljše filme o ženskem maščevanju.

Ocena: presežek

MADEO

Okej, zaključni twist je resda dober kot strela, toda kaj, ko se pred tem zgodba vleče in vleče ter dolgočasi gledalca, ki ga čedalje manj zanima ali je umsko zaostali poba (Bin Won) res umoril neko mladenko oz. ali bo njegova mama (odlična Hye-ja Kim) uspela najti dokaze in policijo spodbuditi, da znova odpre primer in najde pravega storilca. Jp, Madeo, po angleško Mother, je mukotrpna zgodba o materi, ki bi naredila vse, da bi svojega sina spravila iz ječe in dokazala, da ni umoril tiste nesrečne mladenke. Film resda ni slab, toda dvourna minutaža je zanj usodna, kar pomeni, da tudi fenomenalni preobrat ne prebudi gledalca, ki se skozi zgodbo prebija prepočasi, preveč sterilno in tako, da mu glavna junakinja kljub trudu in predanosti matere, ki res ljubi svojega sina, nekako ne uspe zlesti povsem pod kožo. Drži, Madeo je triler o materi, ki išče dokaze, pa tudi kriminalka, na katero bi bila ponosna Agatha Christie, če prav pomislim. Verjetno prava roba za gledalce, ki prezirajo Hollywood. Tako imenovani odrasel film, kjer ni prostora za gluposti. Pa vendar narejen premalo atraktivno in dinamično, vsaj za mojo malenkost, ki nikoli ne odpre ust zgolj zato, ker nek film ne prihaja iz hollywoodske tovarne sanj.

Ocena: nič posebnega

SAMURAI COMMANDO MISSION 1547

Od tele japonske budalaščine, ki se v izvirniku imenuje Sengoku jieitai 1549, sem pričakoval odklopljeno zabavo, namesto tega pa sem dobil zelo poceni, nezanimiv in s premalo budžeta narejen film, ki sem ga pozabil že med najavno špico. Jp, znanstveni eksperiment z “anti plazmo” gre močno narobe, kar pomeni, da ekipo skozi časovno luknjo potegne daleč v preteklost, natančneje, v leto 1547, v čas samurajev, ki se jim sedaj ob bok postavijo moderni komandosi. Ravno prav butasta ideja bi v rokah boljšega režiserja in večjega proračuna lahko ponudila okej film, tako pa žal ponudi tretjerazredno akcijsko pustolovščino, ki bi jo lahko posneli tudi v Sloveniji in kostume pač pobrali v lokalnem gledališču.

Ocena: izguba časa

 

10 komentarjev na “Recenzije: The Chaser (Chugyeogja), Bedevilled (Kim Bok-nam salinsageonui jeonma), Madeo, Samurai Commando Mission 1547”

  1. Tina M Tina M pravi:

    Kar pogumen seznam :)

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Prvi trije so res zajebani, ne priporočam v istem dnevu, če nočeš depresije :)

  3. Tina M Tina M pravi:

    Hm.. nekaj pogumnega je tudi The Ward. Definitivno ne za solo ogled :) Čakam…

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Ga že imam, deluje strašljivo, ja, nujno za ogled v dvoje, kjer pride prav objem, ko te je najbolj strah, razen če seveda trzaš in kričiš, kar pomeni, da je tistega, ki gleda s tabo še bolj strah kot če bi gledal sam :)
    Je pa zanimiv predvsem zato, ker ga je režiral kultni John Carpenter, avtor Noči čarovnic in Megle.

  5. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: Win Win, The Host, Jack and the Beanstalk pravi:

    [...] v korejskem izvirniku, Gwoemul, je delo režiserja Joona-hoja Bonga, ki nam je predlani dal še Madeo, katerega sem recenziral nekaj dni nazaj. In film, ki je naredil njegovo kariero ter ga postavil [...]

  6. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: Mr. Popper’s Penguins, Ocean World 3D, Memories of Murder, Slices of Life pravi:

    [...] filmi le sanjajo. Za šele drugi celovečerec Joona-ho Bonga, ki je potem posnel še Gwoemul in Madeo, gre dejansko za perfektno zrežiran film, za dosti bolj kompleksno zastavljeno dogajanje od [...]

  7. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: Daydream Nation, Cold Fish pravi:

    [...] brutalen, tako zelo krvav, tako zelo bizaren, tako zelo črnohumoren in tako zelo ekspliciten, da The Chaser in Bedevilled v primerjavi z njim zgledata kot Disneyjevi risanki. Cold Fish je, če le kanček [...]

  8. Recenzije: Texas Killing Fields, While She Was Out « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] filma, eno tako posebno ozračje, ki sem ga ponavadi začutil ob korejskih trilerjih, recimo pri The Chaserju, če na hitro vklopim spomin za nazaj in potegnem še pavšalno primerjavo s kultnim trilerjem [...]

  9. IZTOK faking GARTNER » Recenzija: The Yellow Sea (Hwanghae) pravi:

    [...] direkten, prepričljiv, vrhunsko odigran in s strani režiserja Hong-jin Naja, ki nam je dal tudi The Chaserja, perfektno napravljen. Sicer pa zgodba nesrečnega taksista, ki se zaplete v vrsto neprijetnih [...]

  10. IZTOK faking GARTNER » Recenzija: Snowpiercer pravi:

    [...] Jamie Bell, Ed Harris, Octavia Spencer, Kang-ho Song) s stani Joon-ho Bonga, tudi avtorja filmov Madeo in Gwoemul, odlično zrežirana, enigmatična, dinamična, razkošna in izjemno prepričljiva [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !