Arhiv za Maj, 2011

V Celju se rola bedna muska, ko pride do izjeme, pa zajebe folk

23.05.2011 ob 21:46

Jp, ven nisem nehal hoditi, ker bi bil prestar, ven sem nehal hoditi zato, ker je muska v totalnem kurcu. Natanko tako je bilo tudi prejšnji teden, ko smo prečekirali nekaj celjskih placov, kjer se kao dogaja. Najprej Bowling Planeta Tuš. Na pol prazen po novem. Nimam pojma od kdaj in zakaj. Četudi je bila sobota, je bilo notri kakih petdeset ljudi. Muska seveda jeben dance drek. Celo uro niti enega pogojno kul komada. Niti enega Billboard hita, če ne drugega. Samo neka kurčeva elektronika, ki je pač všeč didžeju. In kar je najbolj grozljivo, samo didžej se je dejansko zabaval, vsi ostali so sedeli, pili in zdolgočaseno čvekali o tem in onem. Tuga, v glavnem. Večer se je nadaljeval v Localu, ki prav tako ni bil poln niti do polovice, kar me je začudilo, saj je bilo ponavadi drugače. Očitno je začela zadeva stagnirati, očitno je prenovljeni Branibor pobral večino folka. Jp, Celje je mesto ovac, tam kamor gre ena, gredo vse ostale. Pač v nov plac, samo zato, ker je nov plac, kar pomeni, da stari nenadoma ni več zanimiv. Toda hej, ta novi plac je odprt samo do treh zjutraj. Očitno ni za ovce, očitno je za kure. Ko je ura tri, ne moreš več noter, folk pa pospešeno odhaja domov. Kure pač, kaj naj drugega rečem. In če se vrnem k Localu, še vedno gre za isti problem, še vedno rolajo tako zmedeno musko, da boli glava in da se človek nikakor ne more imeti fino. Samo v Localu je didžej sposoben najprej zavrteti Leteče potepuhe, nato Michela Jacksona, potem pa še jugo nostalgijo. V desetih minutah te zmeče v tri tako različne stile, da lahko samo bruhaš. Ta didžej ni še nikoli slišal za glasbene sklope in za logično mešanje komadov. On pač rola vse, kar mu pride pod roke in se ne zaveda, da s tem ubija razpoloženje in gostom ne omogoči, da bi padli v dogajanje in se imeli fino. Ni čudno, da je plesišče postalo prostor za debato in za stanje. Drugega itak ne gre. In na koncu še Casablanca, edini plac, ki je odprt po tretji uri zjutraj, pa četudi za peščico zadetkov, ki pač nočejo spat.  In edini plac, kjer se v Celju pobira vstopnina. Baje rolajo pink sceno, po pogovoru s kelnarjem pa sem izvedel, da pink scena poteka do kakih dveh, potem je na vrsti house, na koncu pa hardcore dance. In prav na ta dance sva priletela z mojo drago. Na jebeno nabijanje brez haska. Pa tako naglas, da ti razfuka srce. Še kelnerju je bilo preveč naglas, kaj šele gostom, ki se morajo dreti, če hočejo slišati še kaj drugega kot nabijanje dreka. Didžej hoče očitno čimprej sprazniti lokal, toda zakaj za vraga potem še računa vstopnino in ga ne zapre ob treh. Ne vidim logike. Folk namreč ne pleše na to dance nabijanje, folk stoji in razmišlja kaj naj stori. A didžej piči dalje, pač sam zase, boli ga kurac, če ima prazno plesišče. Jp, to so časi, ko se didžeji požvižgajo na folk in rolajo sami zase. Okej, toda zakaj tega ne počnejo doma, zakaj s tem težijo tudi obiskovalcem. Da se razumemo,

In potem pridemo do včerajšnje sobote, ko smo spet poskusili srečo, saj je Bowling obljubljal r&b večer. Četudi nisem verjel, da bo šlo zares, sem reskiral in odpičil v dogajanje. Bilo je super, končno kul muska v jebenem Celju. Z didžejem Jay Pjem iz Maribora, ki mu še enkrat čestitam za enkraten večer. Rolal je super musko, ravno pravšnjo mešanico r&bja in hip hopa. In bil je prvi, ki je zavrtel tudi R. Kellyja, ki sem ga prvič v lajfu slišal izven svojega stanovanja. Jp, včeraj se je zunaj vrtela muska, ki se ponavadi vrti pri meni doma, kar je bilo neverjetno kul in vredno vseh mogočih pohval. Še celo DJ Andy se mi je prikupil, posebej na koncu, ko je zinil strašno dober stavek in si prislužil moj poklon. Škoda je le, da drugače vedno rola le kurčev dance, ki mu je očitno najbolj všeč in da pozablja na ostalo dobro musko. Skratka, Bowling je bil včeraj kar se muske tiče čisti presežek in končno smo užibali tako kot je treba. Toda hej, folka ni bilo. Folk dobre muske v Celju ne jebe. Folk nima pojma, da so taki večeri zadetek v polno in da se ne sme ostati doma ali iti na kaj drugega. To so redki večeri, pravi čudeži, prav zato mi ni jasno, da je bilo praktično prazno. Jaz, moja draga, Rhyme faking G in še kakih deset zanesenjakov, ostalo pa tuga. In jebemti, folk je sedel, zabedirano gledal v svoj pir, metal pikado in se čudil, da kdo uživa na dobro musko, na dober r&b in na dober hip hop, ki te strese, zamiga in zbije na plesišče najbolj od vse glasbe na svetu. Folk je v depri, v nekem dolgočasnem in nedojebanem stanju. Pa četudi so precej pod mojim letnikom in bi morali že zaradi tega leteti po zraku. Pa ne letijo, raje sedijo, težijo, žrejo pir in se dolgočasijo. DJ Jay P je bil res legenda, zato sem uletel do njega, mu stisnil roko in rekel, da ne morem verjeti, da je tako malo ljudi. Tudi on je bil razočaran, saj je pričakoval boljši party. Jebat ga, očitno je Severina dan prej pobrala vse ljudi. Itak, kaj pa drugega, Celjani pač. Čuden folk, res. Kakih tristo jih gre ven v soboto in vsi grejo na isti plac, na tistega, ki je pač kao aktualen. Četudi je muska v kurcu, jih kaj drugega ne zanima. V Celju ni važna muska, ampak plac, kar je tako butasto, da ne morem verjeti. Sicer pa, briga me, mi smo se imeli fino, muska je razturala, gostujoči raper Michel je odfural okej nastop, Bowling pa si je po dolgem času prislužil velik plus. Jp, potem smo zavili še v Casablanco, ki je bila začuda dokaj polna. Očitno zaradi nekega koncerta, ki se je dogajal v zgornjem floru. Toda pizda materna, bilo je vroče kot v peklu. Očitno brez klime, brez zračnika, brez odprtega okna, mučenje gostov, ki si zasluži resno kritiko. Tako se ne dela, jebemti. Če nimaš klime in prezračevalnega sistema, zapri plac, porka madona.

Celje me zdaj nekaj časa ne bo videlo zunaj, vsaj do naslednjega r&b partyja ne, pa še tega po moje lep čas ne bo, saj je bil tale čisti fail, kar se folka tiče. Očitno ostane le TOP v Ljubljani, pa še to samo ob sredah, ko se rolata hip hop in r&b.

Oglas z Urško Čepin je bil bedasta poteza

23.05.2011 ob 14:31

Če sem prav razumel, je oglas naročila vlada, zakaj Pahor zdaj pravi, da je pokojninska reforma resna stvar, iz katere se ne gre delati norca, pa je še večja uganka in totalno nelogična izjava. Saj je menda vedel, da ga pripravljajo, mar ne. Ali pa so začeli po novem celo njegovi najožji sodelavci stvari početi po svoje. Da dol padeš, resno.

Je pa oglas, s katerim so hoteli kao povedati, da so argumenti proti pokojninski reformi večkrat zelo butasti, skrajno nespametna in bedasta poteza. Še posebej v časih, ko vlada uživa izjemno majhno podporo, ko je dejansko že razpadla in ko se večkrat obnaša tako, da bi človek pomislil, da je bil video posnet s povsem resnim namenom, se pravi v skladu z mnogimi nič manj butastimi forami.

Slovenija je v preveč resni pizdariji, da bi si lahko vlada špogala takele finte, ki jih folk itak ni razumel pravilno in se je raje ukvarjal z Urško Čepin ne pa z idejo, da gre morda za parodijo tistih, ki so proti zakonu o pokojninski reformi. Problem te vlade je namreč v tem, da tudi argumenti za niso povsem jasni, kar pomeni, da argumenti proti ne morejo biti zabavni.

Ne vem no, tudi oglas z Bojanom Emeršičem je isti šmorn, pač kao zabavno in ljudsko razlaganje zakaj je dobro biti za. Kot da gre za volitve za guvernerja Kalifornije ne pa za izjemno pomemben zakon, ki lahko zabije še zadnji nož v jajca te sesute vladne koalicije ali pa jo morda reši iz totalnega dreka.

Vlada s takimi potezami izpade skrajno neresno, kot klovn, ki se dela norca iz državljanov, ki pa v danem trenutku potrebujejo vse prej kot to.

Recenzija: Ryeong

23.05.2011 ob 14:15

RYEONG

Ryeong, ki so ga prodajali tudi kot Dear Friend in The Ghost, je tipična korejska grozljivka o duhovih in ženskah z dolgimi črnimi lasmi, ki strašijo vse živo in se pojavijo takrat, ko jih najmanj pričakujemo. Čisti kliše torej, še ena stokrat videna zgodba, ki ne dosega bolj znane in strašljivejše konkurence. Z izjemo prizora, ko glavna junakinja ugotovi, da meče tudi njeno mamo, in prizora, kjer črnolasa stuha prileze iz parketa in najprej pokaže nohte. Vse ostalo je dolgočasno, premalo strašljivo in ne dovolj prepričljivo, še posebej zaradi prevelikega števila dosti boljših grozljivk na isto temo.

Ocena: nič posebnega

Happy Birthday: Joan Collins (78)

23.05.2011 ob 14:15

"After a certain age, you get the face you deserve."

Tijani Bass je uspel čudež

23.05.2011 ob 02:54

Ne me jebat, resno, ne me jebat, Slovenka Tijana Bass (kot Tijana Basić se je rodila na Hrvaškem) je posnela spot, v katerem rapa tudi legendarni Chuck D. Slišal sem, da se okoli tega nekaj govori, pa sem misil, da nalagajo. Niso, jebemti, Chuck D je res posnel komad in spot z našo Tijano, musko pa je naredil odpičeni Baby Dookes. Že če bi posnela komad z Dookesom, bi padel na rit, ker ga je posnela s Chuckom Djem, ki jo v komadu tudi na veliko hvali, pa ne morem verjeti. Chuck D, folk, faking Chuck D iz grupe Public Enemy je posnel komad s Slovenko. Ne me jebat, resno, ne me jebat, tole je znanstvena fantastika, nekaj najbolj neverjetnega, kar sem videl v zadnjem času. To ni poziranje v spotu Lady Gage in Jennifer Lopez, to je duet s Chuckom Djem. Kapo dol. Resno.

YouTube slika preogleda

Mi je pa komad zanimiv predvsem zato, ker se Chuck D znajde med avtohtonimi beograjskimi cigani, se pravi sredi filma Emirja Kusturice, če potegnem prvo asociacijo. Jp, tole je ciganski hip hop, Kusturica rap, kjer Dja spremljajo tudi trubači Bojana Ristića. Nič čudnega da zine: “See I support these gypsies, cause I see what they see.”

Slovenija ima talent 2011: Tretja polfinalna oddaja

23.05.2011 ob 01:42
  • A-Kamela, v prvem nastopu me niso prepričali, tudi zato, ker mi gredo na kurac ljudje, ki pojejo tako, kot da jim iz riti raste cvetje, ali še bolje, kot da je cvetje njihov način življenja. And on a serious note, vokalno in ritmično so bili daleč od kakih Perpetuum Jazzile. Ej, linčajte me, toda tole zame vokalno ni dober nastop, spremljava pa deluje dokaj konfuzno in zafušano. Ne potegnejo mi, niti malo.
  • Jana in Mitja, wannabe bollywoodsko glupiranje, ki v prvi vrsti deluje zelo trapasto in šele nato morda simpatično in zabavno. Amaterski nastop, če me vprašate za mnenje. Nič posebnega, pač indijski stajling in ideja, da je to dovolj za bollywood. Je bil pa tip podoben Radu Muleju, če že hočete neko primerjavo.
  • Duo Nostalgija, jebat ga, stari poje dobro, dosti bolje kot zadnja leta poje pravi Mišo Kovač, toda to je premalo za finale, saj gre vseeno le za kopiranje znanega pevca in čisto nič drugega. Mi je pa možakar všeč, ker je preprost, ljudski in simpatičen, pa še s sinom nastopa, kar je lep moment.
  • Ajda Ivšek, what the fuck je bila zgodba o tem, da je dobila ponudbo iz Hollywooda in da pač ni šla, ker ni imela dovolj denarja? Ni važno, raje se bom osredotočil na današnji nastop in zapisal, da je pela dosti boljše kot v predtekmovanju. Da je dejansko pela zelo dobro in da je njen poseben vokal več kot pasal k izbrani pesmi. Malo smešno je le to, da mlada punca fura imidž šestdesetletne zapite barske pjevačice.
  • Matej Hribernik, prvi plus je to, da se med petjem ne pači več tako ekstremno kot v predtekmovanju, če sem iskren pa moram reči, da je legendarno Unchained Melody odpel zelo solidno in praktično brez napake. Njegov nastop je še vedno preteran v grimasah in kao izpovedni moči, ne morem pa reči, da je zanič pevec. Ga pa raje samo poslušam, saj mi je na videz nekako antipatčen, če smem izraziti še to mnenje.
  • Ansambel Azalea, Lucienne je ob njih dejala, da so jo sezuli in da je “pozabila na vse svoje preteklosti in totalno uživala v harmoniško izvedbo.” (smeh) V predtekmovanju so žgali Alicea Cooperja, zdaj pa žgejo Tino Turner, ki so jo seveda zmešali še z Golico. Zadeva se mi ne zdi slaba, saj dela žur tako za tiste, ki padajo na harmoniko, kot tudi za tiste, ki bi radi od harmonike nekaj povsem drugega. Skuliran in izviren miks, ki se ga na tak način ne spomnim. Eni harmonikaši špilajo govedino, drugi Proud Mary, Ansambel Azalea pa združuje oboje.
  • Matija Puž, dobro je to, da tako mlad fant poje francoske šansone, toda njegov vokal se mi vseeno ne zdi ravno vrhunski. Kot sem zapisal že v predtekmovanju, take reči kolega Miha Alujevič odpoje dosti bolje. Moram pa Matijo pohvaliti za presenetljivo solidno interpretacijo in vživetost v nastop. Glede tega pa kapo dol, bil je ravno prav gizdalinski, da je vžgal tudi brez dih vzemajočega vokala.
  • Gregor Stegnar, slovenski Goldberg, jebemti. Po uvodnem naci songu sem imel občutek, da bo prelomil dekleta, ki so mu asistirala pri dobro zastavljenem nastopu. Gregor mi je kul, ker je možakar na mestu, prava faca, ki bi mu stisnil roko, če bi ga srečal kje zunaj. Toda za finale tole ne bo, no ja, razen če bi orjaško gumo pregriznil in požrl.
  • Fantasy, boljše kot v predtekmovanju, pa tudi dovolj pestro in zanimivo, po drugi strani pa ravno zaradi tega nekoliko zmedeno kot celota.
  • Žan Serčič, še en letošnji Peter Vode, ki pa ga je danes zdelal vokal. V predtekmovanju je pel dosti bolje, danes pa je bil hitro pozabljiv. Vsaj tako so slišala moja ušesa.

Navijam za

Ansambel Azalea, Matej Hribernik, Ajda Ivšek in pogojno še Matija Puž.

Kdo bo šel v finale

Po moje bo šel Žan Serčič, za ostale pa nimam pojma. Gregor Stegnar, A-Kamela in Jana in Mitja brez dvoma nimajo šans, presenetita pa lahko Hribernik in Ivškova.

VIP Talent Show

Nafaa Kebir, mariborski tunizijec, si vsekakor ne bi zaslužil VIPa, ampak pravi polfinalni nastop. Kul model, ki me spravi v dobro razpoloženje, pa še dobro musko je izbral. Potem pa odvečno sranje z babicami in vnučko, ki deluje dolgocajtno in tako, da se še norca ne moremo delati. Pa še katastrofalna glasba je spremljala vse skupaj.

Glasovanje in zaključni komentar

Žan Serčič je pičil v finale prvi. Če bi bilo drugače, bi bil zelo presenečen, pa četudi so se gledalci v prejšnnih dveh oddajah odločali precej presenetljivo. Žirija je odločala med Ajdo Ivšek in Duo Nostalgija. Ivškova je razumljiva, Duo Nostalgija pa seveda prvovrstno presenečenje, pa četudi bi mi moralo biti jasno, da Slovenci glasujejo prav za tale fore. Najbolj predvidljive odločitve se vedno izognem, saj sem prepričan, da nismo tako predvidljivi. Pa smo, nimaš kaj. Jp, v finale je šla Ajda Ivšek. Če bi se žirija odločila drugače, bi padel na rit, čeprav pri teh gumpcih nikoli ne veš. Naši gledalci so zelo zanimivi, dejansko jih redko zares pogruntaš, pa četudi se zdi, da točno veš kaj bodo odločili. Toda zakaj so obrnili hrbet Azalei? Morda zato, ker niso žgali le Golice? Kdo ve, ker če bi žgali le Golico, po moje vseeno ne bi prišli naprej, ker ostali finalisti kažejo na to, da pa vendarle ne zmaga le kmetija. Hm, morda pa odloča le to, kdo si zrihta večji fanbase.

TOP 25 (23. maj, 2011)

23.05.2011 ob 01:30
  1. Beyonce- God Bless the USA (new)
  2. DJ Khaled feat. Busta Rhymes, Twista, Ludacris, Fat Joe & T-Pain- Welcome To My Hood (1)
  3. LL Cool J- It’s Time for War (new)
  4. LL Cool J- Old School New School (new)
  5. LL Cool J- Dear Hip Hop (new)
  6. Chris Brown feat. Busta Rhymes & Lil Wayne- Look At Me Now (7)
  7. E A Ski feat. Ice Cube- Please (new)
  8. LL Cool J feat. Nicolette- Get Over Here (new)
  9. WC- Revenge of the Barracuda (5)
  10. WC- Dub C (3)
  11. LL Cool J feat. Wyclef Jean- Mr. President (new)
  12. Timbaland feat. Missy Elliott- Take Your Clothes Off (9)
  13. Rihanna- S&M (new)
  14. Lupe Fiasco- The Show Goes On (2)
  15. WC feat. Ice Cube & Young Maylay- You Know Me (4)
  16. Kelly Rowland feat. Lil Wayne- Motivation (6)
  17. Chipmunk feat. Keri Hilson- In the Air (8)
  18. Nate Dogg- I Got Love (11)
  19. WC- That’s What I’m Talking About (12)
  20. Michael Jackson- Hollywood Tonight  (13)
  21. R. Kelly- I’m a Beast (14)
  22. Nicki Minaj- Girls Fall Like Dominoes (15)
  23. Jessie J feat. BOB- Price Tag (18)
  24. Kanye West feat. Rihanna- All of the Lights (20)
  25. Diddy feat. Trey Songz- Your Love (21)

Kadilski prasec

21.05.2011 ob 19:58

Pri kadilcih sem vedno najbolj preziral dejstvo, da ogorke svojih čikov na tla fuknejo prosto po Prešernu. Pač tja, kjer se jim zljubi, pa četudi je jasno, da bodo s tem pošteno onesnažili okolico. Kadilca boli kurac kam bo fuknil svoj jebeni ogorek od čika, ki ga je valjal po gobcu. Kadilec je pač kralj, ki lahko ogorek od čika fukne kamor želi in kamorkoli se mu zahoče. Čudno je le to, da tega ne počne tudi doma. Da torej tudi doma čika ne fukne na tepih sredi dnevne sobe ali v posteljo.

In potem pridemo do prasca, zavoljo katerega je nastal tale zapis. Očitno je spraznil svoj pepelik v avtu. Jasno, spraznil ga je sredi parkirišča. Boli njega kurac, da bi se sprehodil do kontejnerja, to je zanj že preveč. On je kralj, kralj čikov, kraj pušenja kurca, ki lahko čike fukne kamorkoli želi.

Res škoda, da nimamo zakona, ki bi od vsakega, ki bi svoj jebeni čik odvrgel na tla, zahteval, da ga pobere z gobcem, prežveči in si ga nato vtakne še v rit.

Me res zanima, kdo bi potem še upal svoj čik vreči na tla.

Recenzija: The Taint

21.05.2011 ob 19:42

THE TAINT

The Taintu, tej ubijalsko zabavni in ravno prav blesavi mineštri gravža, pretiravanja, drobovja, morbidnosti, kičaste brutalnosti, eksplotacije in še česa, bi lahko bilo naslov tudi Invazija kurcev. Vsi moški v mestu se namreč po okužbi z vodo spremenijo v podivjane morilce žensk, ki okoli letajo z nabreklimi penisi in ženskam z vsem, kar jim pride pod roke, lomijo glave. Film je resda zelo brutalen in nasilen, toda na kičast in smešen način, tako, da se gledalec ne zgraža, marveč zabava in sprašuje, kdo je norec, ki je posnel tako odfukan film. The Taint je tipična splatter komedija, tipični Troma film, narajena v stilu kakega The Toxic Avengerja, kjer drobovje in možgani letijo na vse strani. In kjer so posebni efekti tako preterani, da postanejo parodija, kar je še en razlog za odbito zabavo gledalca. Močno karikirani in ravno prav butasti so tudi vsi liki, ki se tako ali drugače vključijo v zgodbo, zato lahko zapišem, da gre ze enega bolj odbitih in za svoje dobro trapastih filmčkov daleč na okoli.

Ocena: vredno ogleda

Zbogom, Macho Man

20.05.2011 ob 20:38

Novica me zdajle usekala kot strela z jasnega. V prometni nesreči, ki naj bi bila posledica kapi, je umrl legendarni wrestler Randy “Macho Man” Savage, ki sem ga kot mulc dobesedno oboževal. Bil mi je vsaj tak frajer kot Hulk Hogan, Jake The Snake Roberts in Ultimate Warrior. Prava legenda, eden izmed najbolj prepoznavnih, najpopularnejših in najbolj uspešnih wrestlerjev zlate dobe tega šova. Na sceno je priletel kot meteor, sredi osemdesetih, če se ne motim, kot ravno prav kičast, barvit, odštekan in frajerski rokoborec, ki je oboževalce obnorel tudi s svojo znamenito enovrstičnico: “Ooh yeah.”

Vest o njegovi nenadni smrti me je še toliko bolj šokirala zavoljo dejstva, da sva se s kolegom Izakom Koširjem še malo nazaj menila o njegovi karieri in se šalila, da zdaj, ko se je umaknil iz soja žarometov, zgleda kot Božiček. Izak je z njegovim bratom Lannyjem Poffom dve leti nazaj naredil intervju za Žurnal in prav tako mu je povedal, da se je Savage namerno umaknil iz medijev, saj želi uživati mirno družinsko življenje s svojo ženo.

Kurčeva novica, Randy Savage je bil del moje mladosti, danes pa se je pri vsega 58-ih žal priključil celi plejadi prehitro umrlih wrestling zvezdnikov. Bil je nepozaben, zelo močan, gibčen, tudi atletsko nadarjen, pa tako zelo karizmatičen v svojem nastopu in imidžu, da je iz ringa odpihnil tudi Hogana.

Spomladansko čiščenje

20.05.2011 ob 15:32

Ko pred blok nastavijo kontejner za kosovne odpadke, ne morem verjeti koliko odvečnega dreka ljudje zmečejo vanj.

Happy Birthday: Cher (65)

20.05.2011 ob 15:09

"I haven't a clue why I've lasted so long. There's no reason. There are many people more talented than me. I think it's luck."

Lady Gaga: Born This Way

19.05.2011 ob 19:46

Danes sem na hitro preletel novi album Lady Gage, ki ga vsa svetova raja čaka bolj kot novega mesijo. Brez zamere, a meni je taka muska totalni drek, kot neka moderna predelava Madonninih starih hitov in skupine Ace of Base. Pač jebena elektronika, otročji refreni in dance pop, ki ga ne prenesem in ki ga danes delajo praktično vsi najbolj popularni glasbeniki. Gagin Born This Way, na katerem je 17 novih skladb, je isti drek kot novi album Britney Spears. In isti drek kot muska, ki jo za Black Eyed Peas zadnje čase dela Will I Am. Niti en komad mi ni všeč, morda le You and I, pa še ta pogojno in zato, ker je malce ven iz dance konteksta. Lady Gaga je tak grozen nateg, da boli glava. Tako huda manipulacija, da sploh ne morem verjeti. In zdaj je na Forbesovi lestvici najbolj vplivnih zvezdnikov premagala celo Oprah Winfrey, kar je še en rekord v vrsti rekordov, ki jih podira s svojim cirkusom. Okej, doslej smo že imeli pevce in pevke, ki so ujeli tako strašno popularnost, toda hej, imeli so dosti boljše komade od Gage, pa tudi glasbe niso porinili tako zelo v ozadje. Pri Gagi je glasba najmanj pomemben del mašinerije, četudi glasbe sploh ne bi bilo, bi bil učinek na rajo isti. Gaga je raji oprala glavo. Tako zelo, da pograbijo vsak drek, ki ga fukne na tržišče. In tale album je čisti drek, če me vprašate za mnenje. Žanrsko resda bogato sproduciran, toda še vedno tak poceni drek, da bolijo ušesa. Še posebej, ko pride do refrenov, ki bi jih bolj izvirno odpeli celo otroci v vrtcu. Gaga ima od vseh glasbenikov, ki so ujeli tako hudo slavo, gotovo najslabšo musko, kar je še en dokaz, da se je ljudem res zasukalo in da so pač nasedli cirkusu, kiču, blefu in manipulaciji, ki ji v celotni zgodovini glasbe ne boste našli konkurence. Tudi David Bowie, Michael Jackson, Madonna, Freddie Mercury, Elton John in še kdo, so ga srali na odru s stajlingom ter kičem, toda zadaj so imeli musko. Gaga ima samo sranje in stajling, prav zato me čudi, da je v zelo kratkem času prilezla na vrh sveta, kjer lahko zapišemo, da je zdaj to, kar je bil Jackson v osemdesetih, Beatli v šestdesetih, Elvis v petdesetih, Sinatra pa v štiridesetih. In hej, trajalo bo. Še dolgo časa. Preveč znana, vplivna in popularna je, da bi bila le muha enodnevnica. Prav to pa me pri vsem skupaj najbolj straši.

Michael Jackson: Thriller

19.05.2011 ob 04:05

Tole je še vedno eden najboljših videospotov vseh časov. Pa ne samo najboljši, tudi najbolj vpliven, legendaren in osupljivo narejen. Tudi za današnji čas, ko Lady Gaga, Kanye West in Katy Perry prav tako snemajo dih vzemajoče videospote. Toda Jackson je bil prvi, že leta 1983, ko je na novo napisal zgodovino pop glasbe in pod taktirko Johna Landisa posnel filmček za naslovno pesem istoimenskega albuma. Prav s tem spotom je premaknil mejnike in postavil standarde za snemanje spotov, ki niso bili več le spoti, marveč filmi. Jackson nikoli ni snemal le spotov, Jackson je vedno posnel film, glasbeno mojstrovino, od katere so se učili tudi celovečerni filmi. In prav Thriller, ta kar 14 minutna mojstrovina, je poosebitev te njegove genialnosti, te njegove želje, da pesem postane zgodba, videospot pa film. Jp, Jackson pesmi ni le pel, Jackson jo je tudi odigral. In Thriller, ki sem se ga kot mulc bal sto na uro, je še danes po skoraj tridesetih letih neverjetno odličen spot. Vizualno popolna bravura, ki trga gate in navdušuje tudi novejše generacije mulcov, ki po moje ne morejo verjeti, da je Michael Jackson že leta 1983 posnel tako vrhunski in veličasten spot. Dejansko poklon filmu Ameriški volkodlak v Londonu, ki ga je seveda prav tako posnel John Landis. Pa tudi poklon filmom o zombijih in seveda poklon Vincentu Priceu, za katerega mi je bilo vedno žal, da se ni v spotu pojavil tudi osebno in ne le s svojim nepozabim glasom. Thriller je resnično legendarna roba, tako glasbeno kot v skoraj vseh prizorih, ki se odvijejo na ekranu. Pa tudi dobro zgodbo ima, film v filmu, hudiča, film v filmu v filmu, če prav pomislimo. Pa maska, ki jo je naredil maestro Rick Baker, še danes učinkuje neverjetno prepričljivo. Pa tisti Jacksonov ples z zombiji, fak no, kako vrhunsko so ga posneli, koreografirali in zrežirali. Pa prizori v kinu, ko se Jackson edini ne boji dogajanja na platnu. Pa seveda konec, ko se mu zasvetijo oči in se zasliši tisti smeh Vincenta Pricea. Pa jakna, pa hlače, pa muvanje, ma vse je briljantno vkomponirano in zmisano v tem videospotu, kjer se Jackson tudi kot igralec znajde zelo dobro, doživeto in prepričljivo. Tudi v uvodni sekvenci, ko na prst Ole Ray natakne prstan in ji izpove ljubezen. Jackson je bil vizionar, jebeni marsovec, če hočete. Prav Thriller pa je kronski dokaz te trditve. Brez dvoma njegov najboljši in najbolj prelomen videospot v karieri. Dih vzemajoča mešanica glasbe, plesa, maske, scenografije in podob, ki je ni na tako perfekten način ponovil niti Michael Jackson kaj šele kdo drug.

YouTube slika preogleda

Recenzije: The Romantics, The Illusionist

19.05.2011 ob 02:32

THE ROMANTICS

Ne bom rekel, da je The Romantics najslabši film o skupini prijateljev, ki se dobijo zaradi te ali one priložnosti, rekel pa bom, da je med slabšimi. Da je dolgočasen, nezanimiv, sterilen, mrtev in šepav. Kljub zelo pestri igralski ekipi, kjer jo najbolje odnese Katie Holmes, ki igra punco, ki se dan pred poroko znova zaplete z bodočim ženinom (Josh Duhamel) svoje prijateljice Anne Paquin. Malin Akerman, Elijah Wood, Adam Brody in Candice Bergen, ki igra mamo Anne Paquin, so le za okras. So kot kipi, ki jih naključni mimoidoči s pogledom ošvrkne v izložbi. V bistvu ne morem verjeti, da režiserka Galt Niederhoffer s takimi imeni ne zna narediti praktično ničesar in da jih troši v tri krasne. V zgodbo brez isker, kemije, gušta in vsega tistega, kar bi moral imeti take vrste film. Na kratko, jeben kliše brez ene same izvirne ideje in prizora.

Ocena: izguba časa

THE ILLUSIONIST

The Illusionist, v izvirniku, L’illusionniste, je delo možakarja, ki me je leta 2003 močno navdušil z risanko Les triplettes de Belleville. Prav zato sem od njegove nove risanke, ki so jo nominirali tudi za oskarja, pričakoval zelo veliko. Razočaran nisem, lahko pa zapišem, da The Illusionist vendarle ne dosega Bellevillea. Dejansko gre za poklon legendarnemu Jacquesu Tatiju, ki je pred mnogimi leti napisal tudi scenarij, zato ne preseneča, da glavni junak, sicer ostareli čarovnik, ki ne more najti dostojne zaposlitve, saj je njegova točka premalo atraktivna in preveč nostalgična za današnji čas, ko se po odru zvijajo pozerski glam rockerji, v nekem kinu ujame Tatijevo klasiko Mon Oncle iz leta 1958. Jp, naš čarovnik, ki je Tatiju podoben tudi vizualno, je ostanek starega časa, ostanek pravih umetnikov, ki so jih danes izrinili klovni kot je Lady Gaga. Četudi iz Pariza odpotuje na Škotsko, mu ne gre. Še vedno je premalo zanimiv za rajo, ko dobi službo v izložbi, pa se ga napije in službo hitro izgubi. Da tega, kako slabo se znajde kot avtomehanik, niti ne omenjam. Nimaš kaj, gospod je rojen za čarovnika, za iluzionista, ki iz klobuka vleče zajca, iz ušes pa kovance. To je dovolj za nenavadno prijateljstvo z mlado čistilko in premalo za rajo, ki hoče bolj spektakularne žurke. Nostalgična risanka, lepo in elegantno narisana, na star način brez računalnika in efektov, čisto preprosto, pa vendar izjemno dobro in prepričljivo. Pa s krasno atmosfero, ki na gledalcu učinkuje kot iluzija. Pa vendar, manjka tisti presežek, tisto nekaj, kar je imel Belleville, ki je bil očitno režiserjev vrhunec. Jp, ko enkrat posnameš tako klasiko kot je Les triplettes de Belleville, lahko greš samo še navzdol.

Ocena: vredno ogleda