Recenzija: House M.D. (Season 2)

4.05.2011 ob 15:00

HOUSE M.D.

Drugo sezono sem požiral še bolj zagreto kot prvo. Pa še boljša, še bolj zanimiva, še bolj zabavna in še bolj napeta se mi je zdela. Tako zelo sem padel noter, da imam občutek, da brez glavnega junaka, ki ga Hugh Laurie igra tako zelo briljantno, da mu komaj sledim, sploh ne bi mogel več živeti. Pod kožo mi je zlezel s svojimi fintami, svojim nesramnim humorjem, sarkazmom, zlobo in genijalnostjo. In prav ta genijalnost za diagnoze ga rešuje, da ga šefica ne brcne v rit, saj žre živce vsem, ki sem znajdejo v njegovi bližini. House je nesramnež prve vrste, pikri son of a bitch, ki sovraži tudi sebe. Ali še bolje, ki sovraži tudi tiste, ki ga skušajo imeti radi. Zares poseben patron, ki mu s težavo najedem konkurenco. Finta je v tem, da gledalcu vseeno zleze pod kožo, morda tudi zato, ker šepa in se nam dejansko smili. Prav ta njegova zjebana noga je super ideja. Prav ta noga ga rešuje, da mu ne bi tudi gledalec zavil vratu. Pa vse te pogruntavščine, vsi ti nori primeri različnih pacientov, ki jih skupaj s svojo ekipo rešuje kot detektiv. Drži, House M.D, po naše, Zdravnikova vest, je v prvi vrsti kriminalka, ali če hočete, triler, kjer se zgodba razpleta kot v kakem detektivskem romanu, kjer iščejo morilca. Agata Christie bi ga posvojila, vam rečem. Prav to je ena izmed glavnih odlik te vrhunske serije, prav to gledalca drži v napetosti od začetka do konca. In že pred uvodno špico, kjer nikoli ne vemo koga bo zvilo in zakaj ga bo zvilo. In tokrat imamo kar 24 epizod, 24 mojstrovin, ob katerih sem užival kot že dolgo ne. Ki so me zabavale, sproščale, držale v šahu, mi parale živce in se igrale z mojo psiho. Čez lužo so jih vrteli med leti 2005 in 2006, Hugh Laurie pa je snel svoj prvi zlati globus. Četudi se ostalih članov ekipe ne vidi, ko kamera ujame njega, moram zapisati, da jim gre dobro. Vsakemu posebej, vsakemu na svoj način. Tudi brez njih House ne bi bil to kar je. Ne bom rekel, da so vse epizode enako dobre in da vse enako razturajo, toda ko zgodba zažiga, to počne tako zelo prepričljivo in z guštom, da komaj diham in da mirne duše zapišem, da gre za tv mojstrovino. Za scenarij, ki ga lahko zavidajo prav vsi filmi. Jp, tudi druga sezona je polna takšnih in drugačnih znanih gostov, recimo LL Cool Ja, R. Lee Ermeyja, Taraji P. Henson, Wingsa Houserja, Cynthie Nixon, D. B. Sweeneyja, Samanthe Mathis, Charlesa S. Duttona, Kipa Pardua in recimo Eliasa Koteasa, kar daje seriji še dodaten zagon. Prav težko bi izpostavil najboljše trenutke, ker jih je enostavno preveč. Tistih drobnih biserov, ki jih zakuha Gregory House, pa tistih divjih zasukov, ki mečejo gledalca. Recimo prizor s klopom v dvigalu ali pa nevarna bolezen, ki jo stakne temnopolti Eric Foreman (Omar Epps). Nima smisla naštevati, vse je tako prekleto skladno in v kontekstu. Pa prebrisano, elegantno in pretkano. Z eno besedo, popolno in zajebano kul. Res hudičevo enkratna sezona, ki se je po moje ne bo dalo več preseči.

Ocena: mojstrovina

recenzija-house-m-d-season-1/

 

6 komentarjev na “Recenzija: House M.D. (Season 2)”

  1. leon pravi:

    Veš kolk te še čaka uživancije, prov zavidam ti. Shit gets only better.

  2. klemenix klemenix pravi:

    Super serija, se strinjam. A žal se ne morem strinjati z Leonom, saj meni npr. zadnja sezona ni več tako zelo kul, čeprav se najdejo posamezne epizode, ki se jim lahko le klanjaš. Bodo morali narediti kakšen zasuk ponovno, npr. menjavo nekaterih glavnih likov poleg Hausea..pa se lahko zadeva komot vleče še 5 let.

    Meni je serija kul tudi zato, ker me prisili, da ponovim kakšen medicinski izraz, pa naj si gre iz diagnostike, čisto preproste anatomije ali bilo česa že. Že res, da sem na veterini pa vseeno so zadeve podobne.
    Se pa klanjam kolegu, ki je zadnjič, ko smo za hec skupaj pogledali eno epizodo tega hausea takoj po tem, ko je Hause v seriji na tablo napisal simptome, postavil pravo diagnozo in napovedal, kako bo potekalo zdravljenje. :)

    Skratka, izredno glednjiva zadeva.

  3. MATEj pravi:

    “Tako zelo sem padel noter, da imam občutek, da brez glavnega junaka, ki ga Hugh Laurie igra tako zelo briljantno, da mu komaj sledim, sploh ne bi mogel več živeti.” Vidiš, to je razlog, da nekateri raje gledamo serije kot pa filme. Prvi dve sezoni Housa sta bili res odlični, naslednje za moj okus malo manj.

  4. Ajda pravi:

    Ja, dr.Hause je magnet za gledanje te serije. Komaj čakam nova nadaljevanja na popu. Upam, da bodo kmalu. Nisem zamudila nobenega dela, če je bilo le mogoče, na dopustu sem se mu pač odpovedala:).

  5. » Hugh Laurie: Police Dog Blues pravi:

    [...] recenzija-house-m-d-season-2/ [...]

  6. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Arhiv Bloga » Recenzija: House MD (Season 3) pravi:

    [...] mi tretja sezona, ki so jo čez lužo vrteli v letih 2006 in 2007 ni bila tako divje všeč kot prvi dve, lahko kljub temu zapišem, da sem užival kot že dolgo ne. Da sem spet dobil zelo napete, [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !