Recenzija: Godzilla

18.04.2011 ob 01:04

GODZILLA

Godzilla, ki jo je leta 1998 posnel Roland Emmerich, vroč po Dnevu neodvisnosti, je močno razočarala kritike in gledalce, ki so se hudovali nad izgledom pošasti in nad dejstvom, da se film dogaja ponoči in po dežju, saj tako skriva slabe posebne efekte, skratka, film je bil skoraj vsem bolj kot ne zanič, pač butasta in prazna zabava za otroke, ki ni izpolnila velikih pričakovanj. Sam sem takrat menil drugače, pravzaprav zelo drugače, saj mi je bila Godzilla izjemno všeč. Kaj morem, sem pač saker na filme o pošastih. In saker na orjaške posebne efekte, ki me tresejo v temi kina. Pa še fan starih dobrih japonskih Godzill sem bil (prva je štartala že leta 1954), tistih, ki so jih vrteli v kinih, ko sem bil še mulo. Jebat ga, nisem se obremenjeval s kvaliteto, raje sem se prepustil velikanski pošasti, ki je razfukavala New York, glasnim zvočnim in dobrim posebnim efektom, ki seveda najbolje učinkujejo le na velikih platnih. Pa komaj sem čakal to ameriško Godzillo, komaj sem čakal, da po Jurskem parku v kinu spet vidim pravi film o orjaški pošasti. Godzilla je bila ne nek način moja nostalgija, spomin na mojo rano mladost, ko so mi vrteli kar nekaj podobnih filmčkov. In film mi res ni bil slab, saj sem dobil točno to, kar sem pričakoval. Nič več in nič manj. Pa še igralska ekipa mi je delovala skulirano in zabavno. Pa vsi tisti prizori pred zaresno pojavitvijo pošasti, prav tako. Saj veste, ribiške ladje, ki jih Godzilla potegne pod vodo, ribič na pomolu, ostareli Japonec, ki ves prestrašen zine: “Gojira, gojira,” kamerman Hank Azaria, ki preživi Godzillino stopalo, pa Matthew Broderick, ki ga najprej pokaže v Černobilu, kjer odkriva radioaktivne črve, nato pa sredi velikanskega odtisa noge, kjer seveda nima pojma kaj se dogaja. Čisto okej prizori, čisto okej zamisli, čisto okej izvedba, kljub temu, da so sekvence z Mario Pitillo, nekdanjo Broderickovo ljubeznijo, resda precej čizi, patetične in slabo odigrane. Je pa res, da sem filmu vseeno zameril kopiranje drugega Jurskega parka, seveda od trenutka, ko Godzilla izleže jajca in na svet spravi mladiče. To pa je bilo res preveč podobno Spielbergovim fintam, še posebej, če pomislimo, da je bil drugi Park posnet le leto dni pred Godzillo. To pa je bila napaka, ki si je Emmerich nikakor ne bi smel privoščiti. In napaka, ki me je kljub navdušenju pošteno zmotila.

Jasno, Godzilla mi danes po trinajstih let in po tvju ne deluje več tako razkošno, tako velikansko, tako glasno in tako nostalgično kot nekoč, toda še vedno lahko rečem, da gre za dober film, za dober žanrski izlet, ki mu znotraj konteksta dejansko ne manjka ničesar, kar pomeni, da ni le prazen poseben efekt, marveč tudi zelo živahen, zabaven in z dobro igralsko ekipo našemljen film, v katerem se lepo znajde tudi skrivnostni francoski agent Jean Reno (sekvenca, kjer oponaša Elvisa, je huronsko smešna), da o zelo zabavnih vlogicah Kevina Dunna in Michaela Lernerja niti ne začenjam govoriti. Le možgane je treba izklopiti in gledati na otročji način pa je. Tudi zaradi uvoda, ki se zgodi na številnih različnih lokacijah, kar da dober zagon za naprej. Navsezadnje tudi zaradi ideje, da so za sranje krivi francoski jedrski eksperimenti (hello, Jacques Chirac), ki so navadnega kuščarja spremenili v orjaškega mutanta, ki želi ohraniti vrsto in sredi New Yorka, ki ga razfukava kot King Kong, zleči jajca, kot Alien, za vraga. Jp, Godzilla je punca, razpizdena punca s pmsom (no ja, dvospolnik, če sem natančen), ki se bori za svoje leglo in se očitno malo zaljubi tudi v Matthewa Brodericka, ki ga le povoha in pusti nepoškodovanega. Malo King Kong, malo Alien, malo Jurski park, malo pa kultna japonska Godzilla, ki je leto dni kasneje dobila še film Godzilla 2000, zelo slabo pizdarijo, kjer je ameriška inačica izgledala kot najboljši film vseh časov. Da Emmerich ni Spielberg, niti Cameron, ni treba posebej poudarjati, toda nekatere svoje filme vseeno režira dovolj dobro, da mu ne moremo očitati, da nima pojma in da nam ne pričara precej žanrskih užitkov. Mi pa ni jasna, da fama okoli tega, da je Godzilla popolnoma pogorela. Ni, za vraga, saj je v blagajne po svetu prinesla skoraj 400 milijonov dolarjev. To je lažna fama, napačen spomin na film, ki sploh ni slab, če ga gledamo na pravilen način.

Da sta Roger Ebert in Gene Siskel Godzillo popolnoma sesula, je seveda jasno že zaradi tega, ker si ju film pošteno privošči in ju pokaže kot dva gumpca. No ja, Ebert je zapisal, da si svoj lik sicer šteje v čast, da pa je bil prepričan, da jo bo odnesel še huje in da ga bo pošast zmečkala kot hrošča. Jebemti no, že zaradi takih for je Godzilla kul film, nekakšen kult, le da mu mnogi tega še nočejo priznati. Dejansko zelo zahteven in megalomanski projekt, tudi glede tehnikalij in robe, ki so jo potrebivali za snemanje nekaterih sekvenc. Prav zato je razočaranje najbolj gorečih fanov japonskih filmov, ki so ameriški inačici nadeli celo naslov GINO (Godzilla in name only), vsaj meni preterano. Ne bom rekel, da film nima napak, toda nima jih toliko, da bi si zaslužil take ostre kritike. In hej, v kina je prisopihal v letu Armageddona, ki mu je pobral vso slavo in dobiček, pa četudi je folk, ki je kritiziral Godzillo, kritiziral tudi Armageddon. Ali kot je izvrstno povzel kritik Leonard Maltin: “Giant-scale, fx-driven nobrainer doesn’t make much sense, has shalow characters and goes on too long, but still offers a surprising amount of fun.” Itak, saj menda gledalci niso pričakovali Williama Shakespearja. Drži, Godzilla je pošast moje mladosti, kjer odpustim tudi napake. In film kjer size does matter, kot je rekel slogan. Še večja od pošasti iz Titanov, še večja od pošasti filma The Winged Serpent, od tiste krilate kače, ki je leta 1982 v režiji Larryja Cohena prav tako napadla New York. In pozor, legendarna japonska pošast je pred letom 1998 v naših kinih gostovala sredi osemdesetih v filmu Godzilla, kjer je igral celo Raymond Burr, na japonskem pa leta 1995 z naslovom Godzilla vs. Destroyer, kjer je na koncu tudi umrla. Prvotna izbira za režiserja je bil Jan DeBont (v igri so bili tudi Tim Burton, Joe Johnston in Sam Raimi), ki pa so ga pri Sonyju odslovili, ker je imel v glavi film z dvema pošastima in predragimi digitalnimi efekti. Projekt je pod Emmerichom in njegovim partnerjem Deanom Devlinom potem seveda stal še več, toda ko je padla prva klapa, Sony pač ni mogel reči ne. Jp, DeBont je potem dobil Twisterja, duhovni oče Godzille, Tomoyuki Tanaka, pa je umrl malo pred pričetkom snemanja. Godzilla ni grozljivka, ni niti znanstveno fantastična akcija, je pa dobra komedija. Če jo boste gledali na tak način, vam bo brez dvoma zelo všeč. Tudi v zadnjem obračunu, ko se bodo glavni junaki znašli celo v gobcu pošasti. Da ne pozabim, Come With Me P. Diddyja še vedno seka sto na uro.

Ocena: vredno ogleda

 

14 komentarjev na “Recenzija: Godzilla”

  1. Knox pravi:

    Mja, Godzilla 2000 je pač hiter odgovor na tole zgoraj (pri Tohu so v Destroyahu ubili Godzilo) in so nahitro naredili reboot v franšizi ter niso upoštevali prejšnje štorije. +ekstremno slab CGI.Ampak nov sovrag (pozabil ime) Godzille in izgled sta pa awesome. Verjetno pa moraš videt originalno verzijo in ne ameriško krajšo. No, v enem izmed naslednjih filmov (tisti z Ghidorahom in Mothro) reče inštruktor kadetom, da je bila tista reč v NY samo Zilla in ne Godzilla. V Final Wars pa potem Godzilla z enim udarcem zaluča Zillo iz US filma v operno hišo in jo uniči z nuklearnim žarkom

    Problem te US Godzille je bila strašanska zamuda, ogromna oglaševalska kampanija z največjimi imeni, ki je naredila pričakovanja še večja in Godzilla nima nobene veze z Japonsko. Je šibka, ubita je z jebenim iztrelkom in nima nobenih ostalih sposobnosti in še rivala nima (v originalnem scenariju je bil predviden)

    Za dinozaver, random pošast film, ki uleti v mesto je čisto kul popcorn flick. Si pa ne zasluži imena Godzilla in to je njen glavni blem, ker je bolj remake http://www.imdb.com/title/tt0045546/ tegale filma

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Se strinjam, da je dejansko rimejk filma The Beast from 20,000 Fathoms.

    Je pa vendarle ne ubijejo z enim izstrelkom, saj se po tistem pobere in se vrne harat nazaj :)
    Pokončajo jo šele številni streli vojakov in letal. Je pa res dosti bolj realna od japonske, saj res nima nekih posebnih moči. Morda mi je bila prav zaradi tega bolj všeč. Pač predelava franšize, jebat ga.

    Očitno so fani Godzille preveč zagreto vzeli vse skupaj in so spregledali, da gre za povsem kul film o pošasti.

    Morda bi bilo res bolje, če bi film nosil drugačen naslov.

    Pošasti iz Godzille 2000 pa je bilo ime Orga, zajeban stvor, se strinjam :)

  3. ninja pravi:

    nisem fan in to je edini film godzile ko sem ga vidu in lahk rečem, da je eden večjih podnov ki sem jih uzrl

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Argumenti?

  5. Tina M Tina M pravi:

    Še ena zadeva, ki se je še nisem lotila.. mogoče v bližnji prihodnosti :)

  6. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Po moje bi ti bila všeč, če ne drugega za sprostitev in zabavo.

  7. Knox pravi:

    Včeraj sem ga pogledal šeenkrat. Iztok si imel prav ja, sem zamešal kronološko dogajanje in je tisto z iztrelkom bilo neumestno oz napačno.

    Me je pa zmotilo nekaj drugega. Ljubezenski subplot s tečnim likom in jebeni Ferris Bueller, ki leta gor pa dol po ekranu

  8. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Maria Pittilo je tudi meni skrajno zoprna in uničuje film. Če se ne motim, je dobila tudi zlato malino za najslabšo igralko leta.

    Broderick me ne moti, je pa res, da na trenutke precej blesav. Kot v Inšpektorju Gadgetu. Čeprav ga je Brando, s katerim sta igrala v The Freshmanu proglašal za velik talent, se mi zdi, da se je hitro izgubil in da na filmu ni pokazal nič posebej dobrega. Nekaj vlogic je pogojno okej, recimo Project X, Biloxi Blues, Family Business, Glory, Out on a Limb, The Cable Guy, Election in The Producers, a presežka zame vseeno ni. Nimam pa pojma ali je boljši na odru, kjer menda tudi igra.

    No ja, Ferris Bueller je bil kultna roba za tiste cajte, res pa je, da ga nisem videl od takrat :)

  9. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: Win Win, The Host, Jack and the Beanstalk pravi:

    [...] režiserje. In pazi to, dejansko gre za tipični film o orjaški pošasti, za še eno Godzillo, če hočete, toda narejeno na tako zelo svež, inovativen in drugačen način, da boste lovli [...]

  10. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: My Ex Haunted Lover, Meatball Machine, Jackboots on Whitehall pravi:

    [...] To seveda pomeni, da se mora spoprijeti s Sachiko. In to v dvoboju stoletja, ki zgleda kot dvoboj Godzille in Mothre, ali kot dvoboj King Konga in T-Rexa. Odštekan film, primeren samo za gledalce, ki so [...]

  11. IZTOK faking GARTNER » » Recenzija: Anything Else pravi:

    [...] kot je to počel v izvrstni komediji Hollywood Ending. Le predstavljajte si kako dobro bi izgledala Godzilla, če bi jo režiral Woody Allen. Nosila bi očala in namesto Japoncev žrla psihiatre. To bi bil [...]

  12. Recenzije: ParaNorman, Frankenweenie » IZTOK faking GARTNER pravi:

    [...] Frankensteinove neveste, kjer kar mrgoli vzporednic in prebrisanih poklonov. Pa tudi asociacije na Godzillo, Gremline in Vesoljčka boste našli večkrat. Burton si je pač dal duška in užival kot že [...]

  13. IZTOK faking GARTNER » Recenzija: Pacific Rim pravi:

    [...] srečajo Godzillo, overdose pošasti in robotov, velik poklon režiserju Guillermu del Toru, tudi avtorju Hellboyja, [...]

  14. IZTOK faking GARTNER » Recenzija: Godzilla (2014) pravi:

    [...] me, ampak Godzilla iz leta 1998 je veliko boljši, učinkovitejši, bolj dinamičen, bolj zanimiv, zabavnejši in [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !