IZTOK faking GARTNER

Vloga Za Emo v kina prihaja 23. oktobra

« | | »

Slovenski filmi: Operacija Cartier, Morana, Carmen, V Leru, Patriot, Socializacija bika

15.04.2011

OPERACIJA CARTIER (slovenija 1991, komična drama, režija: Miran Zupančič, igrajo: Borut Veselko, Faruk Begalli, Haris Burina, Judita Zidar, Urška Hlebec, Srečo Špik, Brane Grubar, Majda Potokar, Radko Polič, Nataša Ralijan, Franc Markovčič, Alenka Vidrih, Alojz Svete, Miha Mazzini)

Po mojem skromnem mnenju je tole eden najboljši slovenskih filmov vseh časov.

Borut Veselko, ki zadnje čase filme šprica, je Egon, tipični luzer, flegmatik, ošabnež, arogantnež in baraba, ki ima kljub temu dobro srce in bi za parfum Cartier naredil vse. Njegov prijatelj Pesnik (Srečo Špik), ki je napisal več pesmi od Prešerna, nima denarja, da bi jih izdal v knjigi, zato jih okoli prenaša kar v rokopisu. Da se Egon občasno sestaja s priletno prostitutko Karlo (Judita Zidar),  denar služi v tovarni jekla, svoj prosti čas pa preživlja v lokalni gostilni, kjer se ga naliva do zgodnjih jutranjih ur, seveda ni treba posebej izpostavljati in je pač v kontekstu njegovega vsakdana. Nekega dne se spoprijatelji z južnjakom Selimom (Faruk Begalli), ki s prijateljem Ibrom (Haris Burina) živi kar v zapuščenem vagonu, sanjari o Nastassiji Kinski, filma Cat People in Tess v kinu vsak dan in si na vso moč želi njene fotografije. Egon mu jih seveda priskrbi na lokalnem odpadu, gledalec pa že dobi prvi vrhunec filma, kjer na sceno prileti škrbasta ciganka Nataša Ralijan, ki si čez obraz natakne sliko Nastassije Kinski in zajebava Egona. Operaciji Cartier uspe nemogoče, uspe ji izvrsten scenarij, zelo dobri dialogi, dinamika, dober tempo, ljubezen kamere do igralcev in tiste male scenice, ki se gledalcu za vedno vtisnejo v spomin. Operaciji Cartier uspe tisto, o čemer so ostali slovenski filmi takratnega časa le sanjali. Kulten film, če sem iskren. Poln nepozabnih prizorov, ki so do danes že ponarodeli. Spomnite se ubogega Pesnika in njegovih Izbranih del,od katerih na koncu ne ostane nič. Duhovnika Lojzeta (odlični Brane Grubar), ki pridiga o grehu in pokori, domov pa vodi mlade punčare, jih omami s travo in od njih zahteva packarije. Ibra, ki si je zaradi ljubezni do Ajše (Urška Hlebec) nabavil »ultra pičko hvatno odjelo«, kavbojski klobuk in umetne dlake na prsih. Ubogega Selima, ki hoče ujeti slavo s stanjem na eni nogi in se tako približati Nastassiji Kinski. Boja Judite Zidar z Egonom za ogled nekega filma. Egonovih stavkov Urški Hlebec: «Dej mi mir. Kva buleš vame. Pofuku sem te. Fajn je blo. Kab še rada.« Selimovih groženj o razbitih gobcih med ogledom filma. In seveda, le spomnite se vedno izvrstne in tokrat še posebno živčne Majde Potokar. Zaradi vsega tega mi ni jasno, zakaj so  Operacijo Cartier posneli le za tv. Operacija Cartier je kino material, eden najboljših domačih filmov vseh časov, ki ga je oscenaril Miha Mazzini (scenarij je nastal po njegovem romanu Drobtinice), ki se na hitro pojavi v dobri vlogici kinooperaterja z očali.

Ocena: presežek


MORANA (slovenija 1993, grozljivka, režija: Aleš Verbič, igrajo: Vojko Zidar, Borut Veselko, Pavle Ravnohrib, Urška Hlebec, Nataša Ralijan, Branko Završan, Damjana Grašič, Iztok Jereb, Zoran More)

Če se ne motim, je tole prva prava slovenska grozljivka.

Skupina devetih prijateljev jo z dvema terencema in motorjem mahne v gore iskat Morano, boginjo smrti, ki jih potem enega za drugim brutalno pobije. Vsi igrajo tako zelo slabo, da bi bilo bolje, če bi v gore odšle koze in krave. Morana opravlja dobro delo, saj pobije vse tiste, ki so zanič. In vse tiste, ki preveč govorijo. Šele ko utihnejo, ko so trupla, začnejo igrati dovolj dobro, pa četudi so posebni efekti na stopnji ameriških video smeti, kjer kri nadomesti kečap. Režiser Aleš Verbič si vseeno zasluži pohvale za poskus žanrskega filma, kar je prelomno, toda žal ne učinkuje niti po pomoti. Zgodba na trenutke morda pokaže nekaj zanimivih idej, ki pa se končajo v trenutku, ko Nataša Ralijan obsede Morana in se spremeni v vampirko s podočnjaki. Morana je grozljivka, ki ne bo prestrašila niti otrok, kar je za grozljivko, četudi prvo v slovenskem filmu, seveda zelo slabo. Morana je film, ki si drzne igralsko ekipo kazati od daleč in gledalcem servirati le njihove glasove, se pravi dialoge, kar je grozno, saj so prav dialogi izjemno slabi in bi jih morali iz filma v celoti izrezati. Morana je film, ki nima pojma, da slovenski film pokopljejo prav dialogi. No ja, pa pretepi, ki izgledajo kot igra otrok v vrtcu. Jp, skupina prijateljev jo mahne v gore, sreča Bedanca in ugotovi, da se vsi izrečeni stavki tragično uresničijo. Zakaj za vraga ni nihče rekel, da bi rad igral v boljšem filmu. In še malo trivie, Borut Veselko,Urška Hlebec in Nataša Ralijan so igrali v Operaciji Cartier, Veselko in Ralijanova pa sta leta 1993 skupaj nastopila še v Nasmehu pod pajčolanom.

Ocena: izguba časa


CARMEN (slovenija 1995, drama, režija: Metod Pevec, igrajo: Nataša Barbara Gračner, Sebastijan Cavazza, Alenka Vipotnik, Ludvig Bagari, Pavle Ravnohrib, Lojze Rozman, Polona Juh, Olga Kacjan, Andrej Rozman, Dušica Žegarac, Gojmir Lešnjak, Ljerka Belak, Gregor Bakovič, Metod Pevec)

Zelo dober slovenski film.

Carmen je brez dvoma eden najboljših slovenskih filmov takratnega časa, saj njegova zgodba teče namazano in prepričljivo, dialogi so začuda takšni kot morajo biti, z igralskimi predstavami pa je z drobnimi odstopanji vse popolnoma v redu. Scenaristu in režiserju Metodu Pevcu je torej uspel čudež, ki ga lahko primerjamo samo z Operacijo Cartier in Ekspres ekspresom, njegov film pa ima neverjetno privlačno atmosfero, kjer se zmešajo romantika, socialna drama in komedija. Naslovna junakinja je zapita in zatabletana cipa (Nataša Barbara Gračner), v katero se zaljubi študent Goran (Sebastijan Cavazza). Ker ne gre za še eno Pretty Woman, ne bo konec prav nič srečen, temveč realen in tak, da bi se lahko zgodil tudi v resnici. Carmen ima namreč probleme z materjo (Alenka Vipotnik), sicer čistilko, ki je nekoč ljubimkala z nekim opernim pevcem in potem pristala na dnu, kar pomeni, da je punca ves čas depresivna ter brez prave volje za izboljšanje svojega uničenega lajfa. Goran se na vse to požvižga in ji stoji ob strani, smrt njene matere (prizor je fenomenalen) pa stvari še poslabša, tako da punca konča v umobolnici. Žalostna zgodbica, ki gledalcu seže pod kožo, kar je za novejši slovenski film prava redkost. Ljerka Belak je zvodnica, Olga Kacjan, prav tako kurba, Goranu pove, da je Carmen pametna punca, “ker si denar služi s pičko”, Pavle Ravnohrib je lastnik urada za erotično literaturo, Lojze Rozman je njegov oče, Ludvig Bagari je kriminalec Lover, ki na trak posname orgazem, Andrej Rozman, Gojmir Lešnjak in Goran Bakovič so člani vedno zapite luzerske družbe, režiser Metod Pevec pa se na hitro pojavi v vlogi policista. Ali kot pravi Nataša Barbara Gračner: «Love me tender, zaprli so me, ker sem pela.« Edini minus je seveda strašno pasivna predstava Sabastijana Cavazze.

Ocena: presežek


V LERU (slovenija 1999, komična drama, režija: Janez Burger, igrajo: Jan Cvitkovič, Polona Lovšin, Nataša Burger, Matjaž Javšnik, Janez Rus, Mojca Furlan, Sašo Hribar, Inacio Bintchende)

Končno se je našel slovenski filmar,  ki je posnel povsem preprost in zelo učinkovit filmček.

V Leru izgleda tako, kot da bi ga skupaj režirala John Cassavetes in Jim Jarmusch, kar pomeni, da gre za nizkoproračunski črnobeli filmček, na katerega smo lahko Slovenci še vedno ponosni. Čar filma je izredno preprosta zgodbica z liki, s katerimi se lahko poistovetimo praktično vsi. V Leru je film, ki ga morajo videti vsi študentje. Prav zato je škoda, da ima nekaj nepotrebnih mašil, ki ga na trenutke delajo dolgočasnega. In da ni na trenutke še malce bolj zabaven in živahnejši. Glavni junak je večni študent Dizi (Jan Cvitkovič), ki že nekaj let živi v mrtvem teku, v leru, njegov pivsko razvlečeni vsakdan pa  malce popestri novi cimer Marko (Janez Rus), ki s seboj pripelje tudi nosečo punco Ano (Mojca Furlan). Svojih pet minut dobita še Dizijeva spremljevalka Marina (igra jo žena režiserja Burgerja, Nataša Burger, ki je nadzorovala tudi igro vseh sodelujočih), ki ga ima čez čas vrh glave, saj v življenju ne najde smisla in raje filozofira, pa študentka Evica (Polonca Furlan), ki neuspešno vzdihuje za njim in ga vzburja s španščino. Debitant Janez Burger je film posnel izredno avtentično in realistično, skorajda dokumentarno, tako, kot če bi v kak študentski dom skrivoma postavili kamero in pač snemali vse kar bi se dogajalo v posameznih sobah. To je v glavnem sicer dobro, toda tu in tam bi bilo vseeno zanimivo videti kaj bolj atraktivnega in ne tako prekleto vsakdanjega. Študentski lajf namreč ni le kajenje, spanje, filozofija o pingvinih, škampih in pumpah. No ja, razen če si v leru. Jp, v slovenski film se je po dolgih letih vrnil František Čap.

Ocena: vredno ogleda


PATRIOT (slovenija 1999, kriminaln akcija, režija: Tugo Štiglic, igrajo: Brane Završan, Tanja Dimitrievska, Roman Končar, Polona Vetrih, Boris Kobal, Radko Polič, Uroš Smolej, Ivo Barišič, Bogomir Veras, Marko Okorn, Jernej Kuntner)

Film, ki mu najbolj zamerim to, da pogori tudi izven akcijskih prizorov.

Patriot izgleda kot petnajsti del Poletja v školjki, kjer sta Davida Slugo in Kajo Štiglic nadomestila Brane Završan in Tanja Dimitrievska, morje pa jedrska elektrarna Krško. Zgodba prepriča samo do prve eksplozije, ker pa se le ta zgodi že po petih minutah, je jasno, da gre za prekleto naiven in porazen film, ki ga dodatno uniči še strašno slaba predstava Borisa Kobala, ki igra ministra za notranje zadeve. Akcijski prizori so podobni pokom petard za novo leto in nikar ne recite, da je to zato, ker so imeli premalo denarja. Jebat ga, to kar je bila Morana ta grozljivke, je Patriot za akcijske kriminalke. Zakaj za vraga bi  gledali slovenski akcijski film, če vsako leto k nam pride vsaj dvajset ameriških? Ali še bolje, le kdo hoče slovenski akcijski film, ki bi bil slab tudi v primeru, če k nam ne bi bilo nobenih ameriških? Očitno samo producent Roman Končar, ki se je pred leti na podoben način osmešil tudi z Rabljevo fresko, ki pa mi, če sem iskren, sploh ni bila tako zelo slaba. Šov ukrade Uroš Smolej, sponzorjem, med katerimi so bili Adria Arways, Aerodrom Ljubljana, Ab Bergant prevozi, Allied Domenco, Alterna IBM, Akustik Plastik, Auditoria, Avis rent a car, Bombažna predilnica Tržič, BTC Ljubljana, Cankarjev dom, Cankarjeva založba Ljubljana, Carinarnica Ljubljana, Cvetje Eli, Deloreprostudio, Delo, Delo revije, Display-Boris Ogrizek, Dnevnik, Elektronabava, Generalštab Slovenske vojske, G 7, Gio, Grand Hotel Union, Intereuropa, IPH, Fragmat, Izolirka, Jadran-Loewe, Javno podjetje Parkirišča d.o.o., Jutex, KLI Logatec, Komunalno podjetje Ljubljana, Ljubljanske mlekarne, Ljubljanski potniški promet,   Zlatarstvo Laboda, Maximarket, Droga Portorož, McDonalds, Čistilni servis Meh, Metropolismedia, Merkur, Merit International, Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za notranje zadeve RS, Ministrstvo za promet in zveze, Ministrstvo za obrambo RS, MIP, Mura, Radenska, Parks, Pizzerija Pingvin, ozvočenje Pirman, Porsche Slovenija, Protokolarni servis Brdo, Protokol republike Slovenije, Piloti helikopterjev, Pivovarna in pivnica Adam Ravbar, Pro Vin, Renault-Revoz, SCT, Slovenijales, Slovenske novice, Slovenijavino, slovenska policija, Smelt, Steyer, Ščurek, Toplarna Ljubljana, Večer, Zavarovalnica Triglav in Javno podjetje Žale, pa sem že leta 1999 pozval, da naj drugič denar raje dajo meni, da bom posnel parodijo Patriota.

Ocena: izguba časa


SOCIALIZACIJA BIKA (slovenija 1998, risanka, animacija in režija: Zvonko Čoh & Milan Erič, glasovi: Brane Grubar, Niko Goršič, Violeta Tomšič, Maja Sever, Jurij Souček, Gojmir Lešnjak, Brane Završan, Borut Veselko, Spice Boys)

Prva slovenska celovečerna risanka.

V Sloveniji se na vsake kvatre zgodi čudež. Socializacija bika je eden izmed teh redkih čudežev. Tudi zato, ker so ga delali toliko časa kot je minilo med posameznimi filmi Stanleyja Kubricka in Terrencea Malicka. Pa zato, ker je v njem kazen za kajenje antievolucija v bika. Zato, ker najboljše pesmi pojejo kravje vime. Zato ker mutantska bolha igra kitaro. Zato, ker se brata Rozina (glas Brane Grubar) in Bruno (glas Niko Goršič) tepeta za Nobelovo nagrado iz znanosti. Zato ker ljubimec asistentke Marte (glas Violeta Tomšič) pokaže ogromno rit. Zato, ker se v petih minutah sprehodimo od Ptuja do Egipta. Zato, ker je mleko pijača življenja in evolucije. Zato, ker se bik zaljubi v simpatično kravo. Zato, ker se stojalo za obleke izdaja za vohunskega fotografa. Zate, ker v mikroskop nastavijo videokaseto. Zato, ker se Bruno maskira v ministra. Zato, ker iz vesolja pride marsovec in se spremeni v miš. Zato, ker se princ za sedem let za kazen spremeni v bika.  In seveda zato, ker gre za divjo, energično, noro, smešno, udarno, nenavadno, originalno in ravno prav neumno mešanico tisočerih slikic, ki gledalca streljajo kot podivjane. Kavboj bika socializira v dveh minutah, toreador v desetih, Slovenci pa smo ga v uri in dvajset minut. V čem je razlika? V sami socializaciji, ki tokrat vključuje še evolucijo, saj bik ves čas izgleda kot bik, ki buli v nova vrata.

Ocena: presežek


 

Avtor IZTOK GARTNER, zapisano 15.04.2011 ob 15:44 pod recenzije. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

16 odgovorov na “Slovenski filmi: Operacija Cartier, Morana, Carmen, V Leru, Patriot, Socializacija bika”
  1. mile - 15.04.2011 ob 17:41

    operacijo cartier si morm se ogledat…vidla neke odlomke kmal po tistem,ko je vn prsla…ampak sm bla se mejhna tko d se spomnem bl mal,..
    so pa drobtinice meni zelo ljubo ctivo. <3

  2. Zajec Koko - 15.04.2011 ob 19:20

    če me spomin ne vara, Egon ni delal v železari, ampak se je preoblekel v tuto in hodil v radničko menzo na zastonj južino, prav tam je spoznal Ajšijo

  3. klemenix - 15.04.2011 ob 23:32
    klemenix

    Mene Carmen ni navdušila. Pogledal sem jo mislim da dvakrat in sem jo ocenil kot tipično zafrustriran slovenski film. A vendar sem bil presenečen nad izjemno igro Nataše Barbare Gračner zaradi katere sem tudi ustrajal pri ogledu ter si film, kot sem dejal, kasneje pogledal še enrkat..

    Film v Leru sem si ogledal pa večkrat in moram reči, da ti da misliti.

    Zapisal si: “To je v glavnem sicer dobro, toda tu in tam bi bilo vseeno zanimivo videti kaj bolj atraktivnega in ne tako prekleto vsakdanjega. Študentski lajf namreč ni le kajenje, spanje, filozofija o pingvinih, škampih in pumpah. No ja, razen če si v leru.”

    Prav v tem je po moje poanta filma, saj je dala misliti vsaj kakšnemu neresnemu študentu. Sram me je povedati, a tudi sam sem kot študent preživel kakšen teden, ko smo s kolegi popolnoma zabluzili. Se pravi zvečer žur, spanje do opoldneva, potem nekaj pojest, malo debate…potem po nov liter vina in alo spet na žur. Tretji dan na faks na kakšne (zgolj obvezne) vaje in jovo na novo. Seveda sem si sam privoščil le kak teden norčevanja iz (v glavnem) samega sebe. A žal je tako, da ogromno študentov živi na podoben način kot tile v filmu.

  4. IZTOK GARTNER - 16.04.2011 ob 00:20
    IZTOK GARTNER

    Klemenix, ko sem Carmen videl leta 1995, sem bil tudi jaz zelo razočaran, saj mi je bila takšna kot si zapisal. Celo hecali smo se, da je film tako slab, da ni Karmen, ampak Carmen, se pravi, da smo ga tudi izgovarjali s cjem.
    Ko sem ga videl še enkrat, pa sem ujel veliko več in mi je bil super.
    Me pa zanima kak bi mi bil, če bi ga pogledal še enkrat, ker namreč tudi tele recenzije vlečem iz arhiva.

    Štekam za V leru, toda neresni študenti vendarle počnejo še marsikaj bolj zanimivega. Saj neresnost ni le vegetiranje. Po moje neresen študent žura in divja na polno ter zganja vse mogoče vragolije. Tale filmski je bil bolj kak boem, ki je študij že končal, če prav pomislim. Tako pasivni študentje vendarle niso. Vsaj take izkušnje imam sam, ko sem živel v študentskem domu in jih spoznal kar nekaj, ki so študirali že desetletje.

    A naj bo, tak je pač tale, ki ga slika film, a prav zato moj očitek, da je na trenutke premalo zanimiv za gledalce, saj gre še vedno za igrani film in ne dokumentarec.

    Sicer pa, da ne bo pomote, tudi meni je film kul, kar sem tudi povedal v recenziji. Tole zgoraj je le droben očitek.

  5. t-h-o-r - 23.04.2011 ob 16:37

    kje vragas bi človek staknil operacijo cartier? nisem ga kdaj zasledil na televiziji, pa tudi na dvdju pomojem ni izšel …. :(

  6. mile - 24.04.2011 ob 12:29

    thor,ko izves,javi se meni….

  7. t-h-o-r - 25.04.2011 ob 11:34

    mile, je na partisu a slabe kvalitete, ker je ripano s tvja :D

  8. urška - 26.05.2011 ob 16:27

    Mam doma…mislim Operacijo Cartier. Mi jo je dal scenarist po dolgih letih.
    Všeč mi je, da mislite pzitivno o tem filmu, mogoče zato, ker je bolj dokumentarec, kot kaj drugega. Jaz sem živela tam, na Jesenicah in Drobtinice so v bistvu zapisek našega življenja tam in takrat. Žalostno je samo, da se ni nič spremenilo na bolje.
    Lep pozdrav vsem ljubiteljem filma, pa čeprav slovenskega

    Mag. Urška Hlebec

  9. IZTOK GARTNER - 30.05.2011 ob 09:19
    IZTOK GARTNER

    Operacija Cartier je folku po moje kul zato, ker je pristna, zabavna, živa in iskrena. To veliko naših filmov ni.

  10. robi - 18.07.2011 ob 08:12

    Kje bi lahko dobil slovenski film Patriot? (pustimo kvaliteto samega filma)

  11. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije - 26.08.2011 ob 23:11

    [...] Caine), Pulitzerjev nagrajenec in osebni prijatelj Jimmyja Carterja. In naš David je v leru. Kot Jan Cvitkovič, le da je starejši in da ga poči še kriza srednjih let, ki jo kronajo še hude težave z ženo [...]

  12. » Slovenski filmi: Maškarada, Desperado Tonic, Porno film - 13.09.2011 ob 04:51

    [...] recenzije-rdeci-boogie-umetni-raj-klan/ recenzije-operacija-cartier-morana-carmen-v-leru-patriot-socializacija-bika/ recenzije-ples-v-dezju-pesceni-grad-soncni-krik/ [...]

  13. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzija: Lahko noč, gospodična - 12.10.2011 ob 15:47

    [...] Pevec, tudi režiser mojstrovine Pod njenim oknom, zelo dobre Carmen, še boljšega tv filma Hit poletja in solidne Estrellite, je znova posnel odličen slovenski film, [...]

  14. IZTOK faking GARTNER » Recenzija: Pod njenim oknom - 16.03.2013 ob 01:27

    [...] filmov morda prekašala le Ekspres ekspres in Sladke sanje. Metod Pevec, režiser izvrstne Carmen, ki jo je uničil samo preveč sterilni Sebastian Cavazza, režira kot filmar, ki ima za sabo vsaj [...]

  15. IZTOK faking GARTNER » Recenzija: Vaje v objemu - 30.05.2013 ob 15:13

    [...] Pevec najboljši slovenski režiser in scenarist moderne dobe, potem ne vem kateri je, jebemti. Carmen, Pod njenim oknom, Hit poletja, Lahko noč gospodična, morda tudi Estrellita, če prav pomislim, [...]

  16. IZTOK faking GARTNER » Recenzija: Izhod - 19.06.2013 ob 00:34

    [...] polovico namreč zgleda kot najslabši slovenski film vseh časov. Slabši celo od Štigličevega Patriota, če je to sploh mogoče, in nekje na stopnji nanizanke Sedem dni življenja modela. Tako posranih, [...]

Na vrh

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !