Slovenski filmi: Do konca in naprej, Tistega lepega dne, Na papirnatih avionih

14.04.2011 ob 18:55

DO KONCA IN NAPREJ (slovenija 1990, pustolovska kriminalna komedija, režija: Jure Pervanje, igrajo: Matjaž Tribušon, Janez Hočevar, Lučka Počkaj, Gojmir Lešnjak, Barbara Lapajne, Ivo Godnič, Pavle Ravnohrib, Boris Cavazza, Majda Potokar, Lojze Rozman, Ivo Ban, Jonas Žnidaršič, Zlatko Šugman, Dare Valič, Vesna Jevnikar, Miloš Battelino, Primož Ekart, Boštjan Hladnik, Roman Končar, Bernarda Oman, Mario Šelih)

Slovenski Robin Hood.

Pa smo ga dobili, prvega pravega slovenskega bandita, domačo inačico Čaruge in Robina Hooda, ki krade bogatim in daje revnim. Tip je kul. Vsaj toliko kot John Dillinger in Bugsy Siegel. Toliko, da se ga ne bi branil niti Quentin Tarantino. Ime mu je Tone Hac, Matjaž Tribušon pa ga igra ravno prav navihano in z guštom. Tako, da obrača številna dekleta, med katerimi sta tudi debitantka Lučka Počkaj in Predinova žena Barbara Lepajne. Ves čas ga zaman lovi policijski inšpektor Alojz Krajnc (Janez Hočevar), ki medijem obljublja, da ga bo ujel preden bo zapadel prvi sneg. Za njegovo promocijo skrbi psihotični novinar Aleš Korošec (Gojmir Lešnjak), prvi pravi raziskovalni reporter, ki hoče blizu. Med njegovo bando (Pavle Ravnohrib, Miloš Battelino), k ropu, k razdeljevanju plena. Radijski čas mu posveča cinični napovedovalec Ivo Godnič. Nekje na polovici filma pa se mu pridruži še skrivnostni študent, stari dobri Jonas Ž, ki igra biljard in osvaja ostarele grofice. Eden redkih slovenskih filmov, ki bi ga lahko prodali tudi v Ameriko. Eden redkih slovenskih filmov, ki deluje razgibano, dovolj prepričljivo in karizmatično.

Ocena: vredno ogleda

TISTEGA LEPEGA DNE (slovenija 1962, komedija, režija: France Štiglic, igrajo: Bert Sotlar, Duša Počkaj, Lojze Rozman, Marija Šeme, Angelca Hlebce, Jože Zupan, Zlatko Šugman, Lojze Potokar, Arnold Tovornik, Maks Bajc, Silva Danilova)

O moškem, ki išče mater za svoje štiri hčerke.

Bert Sotlar je Štefuc, dvakratni vdovec in oče štirih deklic. Če bi živel v Ameriki, bi ga imeli za množičnega morilca. Ker živi v Sloveniji, pa lahko mirne duše išče novo ženo. In v glavo si vtepe Marijo Šeme, no ja, Zano, sestro svojih pokojnih žena, ki pa je že oddana. Ki je tik pred poroko z Lojzetom Rozmanom. Toda Štefuc vztraja, saj je prepričan, da se spozna na babnice, ki jih je rodila stroga mati Pečanka (Angelca Hlebce). Da bi bil odličen mož Zani in da je Lojze Rozman bodoči fašist, ki zanjo seveda ne bo primeren. Lokalni duhovnik mu dvoboj odsvetuje, stroga mati Pečanka mu zažuga s palico, trije mladci, ki jim diši Italija, pa mu prepovejo petje uspešnice Buči buči morje Adrijansko. A Štefuc gre naprej. Vse do trenutka, ko mu vendarle kapne, da bi moral za ženo vzeti Dušo Počkaj, Hedviko, žensko, ki je pravkar prišla iz Italije in očarala prav vseh moške v mestu. Simpatična, kratkočasna, lepo posneta in gledljiva komedija, narejena po noveli Cirila Kosmača, ki pa ji po odličnem začetku zmanjka nekaj energije. Vseeno pa lahko zapišem, da je France Štiglic, sicer prvi slovenski režiser, ki je imel leta 1962 za sabo filme Na svoji zemlji, Dolina miru in Deveti krog, leta 1962 režiral kot František Čap.

Ocena: vredno ogleda

NA PAPIRNATIH AVIONIH (slovenija 1967, drama, režija: Matjaž Klopčič, igrajo: Polde Bibič, Snežana Nikšić, Dare Ulaga, Stanislava Pesić, Mirko Bogataj, Štefka Drolc, Katja Levstik)

Ljubezenska drama, ki bi jo lahko uporabili namesto eteričnega olja.

Matjaž Klopčič, ki je istega leta posnel še Zgodbo, ki je ni, nekaj let kasneje pa Cvetje v jeseni, s Papirnatimi avioni še vedno boža dušo. Na zelo fin, eleganten, počasen, precizen in tantrični način. Dialogi med fotografom Poldetom Bibičem in igralko Snežano Nikšić so tako zelo prepričljivi, naravni, navihani in spontani, da jim bomo verjeli za vedno. Da jim radi prisluhnemo tudi po več kot štiridesetih letih in da jim v slovenski kinematografiji težko najedemo konkurenco. To je prekrasna romanca na snegu, ki se konča v hribovski koči. In ko vmes zaslišimo še nezadovoljnega gledališčnika Dareta Ulago, ki pravi, da bo enkrat sredi predstave na oder prišel s skledo solate, jo požrl pred gledalci in končno dobil svoj prizor, se zavemo, da gledamo zelo dober film. Film, kjer mama na koncu pozabi, da njena hčerka ne nastopa v njenem filmu. In hej, na spletni strani rottentomatoes so ga označili kot art house, kar je za slovenski film, ki ga ni režiral ravno Boštjan Hladnik, prava reariteta. Jp, Klopčiču se je poznalo, da se je pred snemanjem vrnil iz Pariza, kjer ga je ujela tudi dekadenca, ki jo je preslikal v prav vsak kader tegale filma.

Ocena: presežek


 

11 komentarjev na “Slovenski filmi: Do konca in naprej, Tistega lepega dne, Na papirnatih avionih”

  1. Jst pravi:

    Tistega lepega dne je novela Cirila Kosmača. In prav lepa slovenska romantična komedija. ;)

  2. klemenix klemenix pravi:

    Opa, na oceno filma Tistega lepega dne sem pa težko čakal :) Ne pretiravam, če rečem, da je to ena mojih najljubših komedij, če ne kar najljubša. Res komedija kot se šika. Tudi moja starša se strinjata o tem in zanimivo je, da ni niti minute filma, ki ne bi bila dolgočasna. Res izvrstno posneto in eden redkih filmov, ki preseže knjižno predlogo. Vsaj jaz tako mislim. Da o izvrstni igralski zasedbi ne govorim. Res ODLIČEN FILM! Gledal sem ga že stokrat in komot si ga sedaj spet zavrtim.
    Mogoče me je kot Primorca zmotilo le to, da se igralci niso dovolj potrudili pri naglasu (večina je bila seveda neprimorcev), a vseeno dovolj dobro.
    Poleg tega v filmu igra Bert Sotlar in moje filmske potrebe so več kot potešene.

  3. klemenix klemenix pravi:

    “da ni niti minute filma, ki ne bi bila dolgočasna”

    Tukaj gre seveda za napako in je tisti “ne” popolnoma odveč :)

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Klemen, da si velik fan Berta Sotlarja, sva enkrat že govorila :)
    In pazi to, v filmu To so gadi je imel Sotlar pet sinov :)
    V Sutjeski so mu sinove pobili, v Cvetju v jeseni je bil oče Milene Zupančič, v izvrstni Dragi moji Izi pa je prav tako oče dveh sinov. Pravi slovenski oče torej :)
    Je pa prav Sotlar verjetno res eden največjih slovenskih igralcev, ki je ustvaril precej odličnih vlog tudi v jugoslovanskih filmih.
    In hej, v filmu Dvojni obroč je igral celo ustaškega oficirja, kar je zelo netipična in zlobna vloga zanj.
    Čeprav so bili njegovi liki dejansko klišejski, jih je igral na svoj način in jim vnesel nove dimenzije, mojster torej.
    Saj res, je tudi Sotlar pozabil na primorski naglas, ne spomnim se več dobro tega?

    Jst, lapsus, hvala za opozorilo.
    Res je, komedija je, romantična tudi, celo tako zelo, da so celo fašisti le komični dodatek :)

  5. lily pravi:

    Tistega lepega dne je tudi meni en ljubših naših filmov. Zgodbo sem pa spoznala, ko so nas v osnovni peljali v gledališče gledat predstavo. En boljših filmou je tudi Moj ata, socialistični kulak.

  6. klemenix klemenix pravi:

    Točno, o Soltarju sva že govorila :) In še vedno sme popolnoma navdušen, definitivno VELIK igralec. haha, na to, da igra vedno vloge “slovenskega očeta” pa nisem bil pozoren. Sedaj, ko malce razmišljam te moram pa vendarle spomniti še na Sinji Galeb, kjer je po “spreobrnitvi” iz tihotapca prav tako igral očetovsko vlogo fantom, ki so ukanili tihotapce. Učil jih je dela z ladjo ter še in še. Skratka, popolnoma očetovska vloga :) Tudi v Erazem in potepuh se je iskazal kot zelo ljubeč “krušni” oče, a kaj ko se je Erazem pred tem preveč navezal na Oskarja. :)

    Strinjam se, da je še tako klišejski lik mojstrsko odigral.

    Kar se naglasa tiče ga ni nihče od igralcev prav dobro zadel (film je bil mislim da posnet v Podnanosu), a kar se Sotlarja in Počkajeve tiče moram reči, da sta bila vseeno odlična. Pravzaprav nikogar ni za kritizirati, a glede na to, da mi je naglas blizu sem pač slišal, kdo naglas “igra”.
    A kot sem rekel, to me ne odvrne od tega, da bi dal filmu čisto 10ko. :)

  7. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Sinjega galeba in Erazma sem popolnoma pozabil. Predolgo nazaj je, da bi se ga spomnil. Samo nekaj bežnih podob. Nisem pa niti bil pozoren, da je v Erazmu sploh igral Sotlar. Očitno je zelo stranska vloga, da ga ni niti v najavni špici serije.

  8. zelda pravi:

    Tistega lepega dne je super film. Bert Sotlar mi je bil najbolj všeč, ko je bil pijan in je vpričo črnosrajčnikov
    na glas prepeval “Buči, buči morje Adrijansko”.
    Nič ne bi imela proti, da bi ta film dali na TV vsaj 2 krat na leto. Vendar na žalost, komercialna televizija odkupuje samo stokrat gledane ameriške filme, na nacionalni TV pa direktor ni preveč naklonjen takšnim filmom.

  9. klemenix klemenix pravi:

    No v Sinjemu galebu je imel Sotlar kot tihotapec/posnejši zaveznik fantov izjemno vlogo. Sam sem si to zadevo kot otrok neštetokrat pogledal in tam sem prvič videl Sotlarja, pričel z leti spremljati ostale njegove filme in se popolnoma nadušil. V Erazmu in potepuhu je igral kmeta, ki ni mogel imeti svojih otrok in za katerega je bil Oskar trdno prepričan, da bo Erazma posvojil. To se tudi zgodi, a kot sem dejal, Erazem se vrne nazaj k Oskarju :)

    Aja, pa še na Ne joči Peter sem se spomnil, kjer je Sotlar tudi na nek način igral očetovsko vlogo :)

    Hja, s svojim prvim komentarjem si mi dal dosti misliti :)

  10. » Slovenski filmi: Maškarada, Desperado Tonic, Porno film pravi:

    [...] recenzije-do-konca-in-naprej-tistega-lepega-dne-na-papirnatih-avionih/ [...]

  11. IZTOK faking GARTNER » Odšel je Polde Bibič, velikan slovenskega filma pravi:

    [...] slovenskega filma vseh časov, kjer je igral advokata Janeza. Lani sem ga ujel tudi v nepozabnih Papirnatih avionih, kjer je s soigralko Snežano Nikšić navihano božal dušo, drugače pa je bil tudi zvezda filmov [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !