Recenzija: How Do You Know

4.04.2011 ob 23:10

HOW DO YOU KNOW

Da je tale film, tole dolgočasno, stereotipno, predvidljivo in fatalno predolgo komedijo, ki le kakih pet minutk ni totalno razočaranje, režiral James L. Brooks, skorajda ne morem verjeti. Brooks ima namreč za sabo filme Terms of Endearment, Broadcast News in As Good As It Gets, se pravi filme, s katerimi je dokazal, da odlično obvlada svoj posel. Da se vrhunsko spozna na karakterje, pripovedovanje zgodbe in na mešanje komedije in drame. Že dejstvo, da celo Jack Nicholson, ki igra očeta enega izmed glavnih junakov, ne pride do izraza in dejansko izvede eno najbolj sterilnih vlog svoje kariere, pove dovolj in nakaže, da je s filmom nekaj pošteno narobe. Imeti Nicholsona in ga dušiti oz. mu ne dovoliti, da razvije svoj lik, je zločin. Je dokaz, da si posnel zelo slab film. Problem tega filma je zgodba, ki teče tako zelo nezanimivo in povprečno, da gledalec komaj lovi sapo. Čisto nič novega ne dobimo, pa čeprav film traja celi dve uri. Še če bi trajal deset minut, bi bil zanič. In zanič je tudi igralska ekipa ljubezenskega trikotnika, ki mu ne bi verjeli niti otroci v vrtcu. Paul Rudd, ki igra sina Jacka Nicholsona in mora plačevati za njegove nezakonite posle, je tako zelo prazen in neizrazit, da ga gledalec skorajda ne opazi. Rudd je vedno tak, Rudd je slab glumac, Rudd si ne zasluži tako opaznih vlog v tako velikih filmih, Rudd je le za stransko vlogo Friendsih. Isti drek je Owen Wilson, ki se je začel ogabno ponavljati. Vedno igra isti lik, pa četudi igra v zelo različnih filmih. Wilson ni glumac, Wilson je vedno le Wilson. Nič kaj boljša pa ni tudi Reese Witherspoon, ki še vedno misli, da je stara petnajst let, pa četudi ji je treba priznati, da od vseh morda zvozi še najmanj zoprno. Toda to je premalo za prepričljivo vlogo športne zvezdnice, ki se ji izteka časa. Ki nima pojma, ali naj bo z Owenom Wilsonom ali s Paulom Ruddom. Ki kruza med enim in drugim. Ki se, kot sem že povedal, obnaša kot neumna najstnica, pa četudi je stara krepko preko trideset. Dober casting in slabo izkoriščen casting, torej. Prav zato sem tako zelo razočaran, prav zato tudi ne bom podelil višje ocene, pa četudi film morda na trenutke ni tako grozljivo slab. Toda teh pogojno okej trenutkov je absolutno premalo, tistih dolgočasnih in nezanimivih pa huronsko preveč. Po drugi strani pa ni odveč razmisliti, da je James L. Brooks prej omenjene filme posnel že davno nazaj in da je v novem tisočletju režiral le izjemno povprečni Spanglish.

Ocena: izguba časa

 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !