Kulti in klasike: The Sandpiper

29.03.2011 ob 04:13

THE SANDPIPER

Uf, tale film pa je odličen. Taka čudovita, tenkočutna, očarljiva, spontana, naravna, avtohtona, na prekrasni lokaciji posneta in vrhunsko odigrana ljubezenska dramica, ki me je spomnila celo na Bergmanovo Poletje z Moniko, tako zelo iskrena in življenska se mi je zdela. Elizabeth Taylor, ki igra Lauro Reynolds, mater samohranilko, ki se požvižga na moralo in konzervativne družbene norme ter cele dneve poležava na obali, slika in se druži z bitniki, namreč po dolgem času ne nosi nekih prestižnih in kičastih oblačil, marveč se okoli sprehaja v povsem navadnih sproščenih cotkah, kar jo dela še bolj prepričljivo in nezvezdniško, se pravi idealno za tole vlogo. Da se vanjo fatalno zaljubi duhovnik Edward Hewitt (“I want you, I want you”), ki ga seveda enkratno pooseblja Richard Burton, je več kot razumljivo, saj ga sprosti in mu pokaže, da je življenje lahko tudi igra. Primerjava z nanizanko Pesem ptic trnovk ni ravno najbolj prava, saj je Hewitt duhovnik, ki ima ženo (zelo prepričljiva Eva Marie Saint), kar pomeni, da ni zaobljubljen Bogu, marveč le družbenim normam.

Njuni prizori so zares nepozabni in tako zelo spontani, da dobi gledalec občutek, da sploh ne igrata. Ker sta tale film posnela malo po Cleopatri, kjer je Burton tudi v resnici prevaral svojo ženo, se primerjave z njunim resničnim življenjem ponujajo kar same od sebe, toda film je tako zelo izpovedno močan, da ga to ne uniči in da se gledalec lahko mirne duše osredotoča le na zgodbo. Dejansko sem zelo presenečen, da je prav Vincente Minnelli, ki je Taylorjevo režiral že v filmih Father of the Bride in Father’s Little Divident, ob koncu svoje pestre kariere uspel posneti tako zelo moderen in drugačen film. Ljubezensko zgodbo, ki ji čas ne more do živega in ki bi si na polici filmske zgodovine zaslužila vidnejše mesto. Dovolite mi, da v zanimivi vlogi bitnika Cosa omenim tudi Charlesa Bronsona (namesto njega je bil v planu Sammy Davis Jr.), ki ustvari leseni akt Elizabeth Taylor, da vam povem, da je Taylorjevo v nekaterih prizorih na plaži dublirala takrat klorofilna Raquel Welch in da je bila za glavno vlogo sprva mišljena Kim Novak, ki pa se je sprla s producentom. Ali kot Edwardu Hewittu, ki pravi, da je izgubil vse svoje občutke za greh, pojasni Laura Reynolds, ki skrbi za drobnega in poškodovanega ptička sandpiperja iz naslova: “To je najboljše, kar se lahko zgodi človeku.” Super film, res.

Ocena: presežek

 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !