Animirani maraton

3.02.2011 ob 04:35

Uf, je fino kdaj pa kdaj gledati risanke, no ja, da ne naredim krivice, animirane filme, ali še bolje, animirane  mojstrovine. Velikokrat ti dajo več od filmov, dostikrat so veliko boljše od filmov. Tudi glede idej, zgodbe, posebnih efektov, glasovnih karakterizacij, zvezdniške zasedbe, zabave, čustvenih momentov in sporočilnosti.

Tokrat sem si jih privoščil kar šest, eno za drugo, čisti animirani overdose torej.

Takole so šle:

SAMMY’S ADVENTURES: THE SECRET PASSAGE

Tale podvodna risanka mi je v oči padla tudi zaradi številnih naslovov, s katerimi so jo ovenčali za različne trge. Pri nas je bila Samova pustolovščina, v domači Belgiji Sammy’s avonturen: De geheime doorgang, v Angliji A Turtle’s Tale: Sammy’s Adventures, čez lužo Sammy’s Adventures: The Secret Passage, na hrvaškem Sammy na putu oko svijeta, v Franciji pa Le voyage extraordinaire de Samy. Povsem v duhu starih dobrih B filmov, ki so jih vedno prodajali v vsaj desetih različnih naslovih in se sproti prilagajali trendom. Lepa risanka, s prekrasno ljubezensko zgodbo in ekološko noto, kjer nas želve pozivajo k sodelovanju za čistejši planet. Pripovedka o želvaku, ki jo zaradi spleta okoliščin mahne okoli sveta in srečuje razne zanimive like, tudi svojega najboljšega prijatelja (izvrstni Anthony Anderson), hipijevsko družino z mačkom in svojo veliko ljubezen, ki se mu vedno znova izmakne. Zelo solidna animacija in pestra paleta odličnih pesmi, kjer Ain’t No Sunshine zapoje tudi Michael Jackson. Dosti bolje kot Shark Tale, morda malce manj čarobno kot Little Mermaid in ne tako dodelano kot Finding Nemo, a vseeno dovolj prepričljivo, očarljivo, prikupno, razgibano in gledljivo, da navduši celo družino.

Ocena: vredno ogleda


ALPHA AND OMEGA

Jp, tole je ena tistih “malih” risank, ki se po zaslužku, produkciji in promociji ne  more kosati z uspešnicami tipa Toy Story 3, How To Train Your Dragon in Despicable Me, kar pa ne pomeni, da je kaj dosti slabša. Čisto dobro se kosa s konkurenco, še posebej v prelepi ljubezenski zgodbi in dobro prikazani pustolovščini, ki nas spomni tudi na Romea in Julijo, na Zgodbo z zahodne strani in na vse tiste filme o raznih študentskih bratovščinah, ki tekmujejo za prevlado na faksu. Namesto študentov so v prvem planu pač volkovi, dva packa, Alpha in Omega, ki sta si nenehno v laseh, no ja, v zobeh. In ki bi ju spravila poroka samčka in samice različnih družin. Malo Levji kralj, malo Dama in potepuh, malo Lisica in pes, vseskozi pa zelo dinamična, prepričljiva in na trenutke izjemno romantična animiranka, ki premore več čustev kot večina pojebanih romantičnih komedij zadnjega časa. Resda nič novega in posebej izvirnega, če seveda pozabimo dobro finto tuljenja skozi pesem, toda narejeno tako, da prime in navduši gledalca. Plus Dennis Hopper v svoji zadnji vlogi, plus pestra zvezdniška ekipa, kjer se v koži zaljubljenih volkov odlično znajdeta tudi Justin Long in Hayden Panettiere. In seveda, njemu je ima Humphrey, njej pa Kate, kot Bogartu in Hepburnovi, ki sta se zaljubila v filmu Afriška kraljica.

Ocena: vredno ogleda

MEGAMIND

Če  je Alpha and Omega bližje klasičnim Disneyjevim risankam, je Megamind seveda ena izmed tistih skrajno modernih animirank, ki jih zadnje čase kar mrgoli. Tudi letos, ko je trend vrhunsko ujel še nekoliko boljši in superiornejši Despicable Me. Megamind je parodija, no ja, poklon Supermanu, če povem povsem preprosto. Že v uvodnem prizoru, ko oba glavna junaka na Zemljo prideta na popolnoma isti način kot Kal-El, dojenček, ki je kot veste kasneje zrasel v Supermana. Megamind je dosti bolj prebrisan od Monsters vs. Aliens in dosti bolj zabaven od Neverjetnih. Pa vendar razred za prej omenjenim Despicable Me, ki je podobno tematiko obdelal še bolje, še bolj dodelano, še bolj prebrisano. Okej, Brando je presežek, daleč najbolj zabavna ideja Megaminda, ki navduši tudi z rock glasbo, katero na koncu krona še Bad Michaela Jacksona. Pa tudi atmosfera prvega Batmana Tima Burtona je dobra. Glavni zlikovec Megamind (Will Ferrell), ki bi mu lahko rekli tudi Lex Luthor, namreč po mestu hara kot Joker Jacka Nicholsona. Uživaško, karizmatično in zlobno. Kot tisti pravi stripovski bad guy, ki jih zadnje čase pogrešam na filmu. Da je njegov večni nasprotnik Metro Man (Brad Pitt) čisti kliše, je seveda v kontekstu in učinkuje dobro, kot dejstvo, da je glavni ženski lik novinarka (Tina Fey). Pač stare dobre finte filmov o  superjunakih torej, finte, na katere je recimo pozabil preveč realistični Dark Knight. Zelo razgibana in razkošna risanka, tehnično dovršena in pašasta za oči gledalca. Morda ji manjka malce več duše, malce več intimne risanke Despicable Me, so pa liki zato dodelani bolje kot v večini podobnih filmov, kar je zadnje čase pri risankah preprosto neverjetno. Jp, risanke so postale bolj filmske od filmov, filmi pa so večkrat na stopnji risank, pa četudi gre za žanre, kjer to nikakor ni priporočljivo. Megamind je resda stereotipna pripoved o boju dobrega in slabega, kjer bi naslovni junak seveda nujno potreboval psihiatra, toda narejena dovolj izvirno, prefrigano in karizmatično, da je gledalec na koncu več kot zadovoljen. Pa naj za konec potegnem še eno primerjavo s Supermanom, ki se ponuja kar sama od sebe, pa četudi gre za totalno zmešnjavo med liki Megaminda in liki Supermana. Ko se zlobni Megamind namreč zaljubi v novinarko Roxanne, se spremeni v malce štorastega in zadržanega očalarja Bernarda, kar je seveda jasna asociacija na Supermanovega Clarka Kenta, ki je na isti način osvajal svojo Lois Lane. Jp, Megamind  je Superman na norih gobah.

Ocena: vredno ogleda

MY FRIEND BERNARD

Četudi polarni medo Bernard ni ravno neznanka, kar sem ugotovil po čekiranju raznih spletnih strani, moram priznati, da sem zanj s pomočjo tele risanke slišal prvič. Če se ne motim, je prav tole njegova prva celovečerna avantura, saj je prej mladino razveseljeval le s kratkimi skeči. O sami risanki na netu zaenkrat še ni dovolj jasnih podatkov, tako da dejansko nimam pojma, če navajam prave stvari. Vem le to, da jo je ustvaril Aaron Lim, prav tako avtor kratkih prigod medveda Bernarda, in da gre za evropsko, morda celo Azijsko koprodukcijo. Kakorkoli že, Bernard me ni prepričal, nekako poceni se mi je zdelo vse skupaj, na nivoju povprečne računalniške igre in z motečim dejstvom, da zgodbo ves čas pripoveduje glas v offu, kar pomeni, da liki ne govorijo. Dejansko gre za reciklažo kultnega The Snowmana iz leta 1982, kjer se strahopetni deček poda na ledeno avanturo in naleti na pingvine, zmaja, kuščarja in seveda na našega Bernarda. Vragolije so resda okej, toda animacija šepa in ne more vštric z veliko boljšimi risankami kot je recimo Ice Age, če ostanem polarno razpoložen. Povedano preprosto, Bernard je kul kot nekajminutna zabava, ko pride do celovečernega projekta, pa mu zmanjka sape, idej in karizme.

Ocena: nič posebnega

SUPERMAN & BATMAN: APOCALYPSE

Tole je že deveta direktno za dvd posneta risanka DC Universe Animated Original Moviesa, ki ga sestavljajo Warner Premiere, Warner Bros. Animation in seveda DC Comics, kjer sta glavna tudi Superman in Batman, tokrat v nadaljevanju risanke Superman/Batman: Public Enemies. Dejansko zgodba o tem, kako se je “rodila” Supergirl, Supermanova sestrična, ki jo nenadoma prinese v Gotham City. Da jo šolajo tudi Wonder Woman in članice Amazonk, je seveda v kontekstu tele akcijske mineštre superjunakov in superjunakinj, ki jim za vrat diha zlobni Darkseid iz planeta Apokolips, ki Kari Zor-El zmeša glavo in jo skuša spremeniti v zlobnico. Akcije je dovolj, animacija bo brez dvoma potešila ciljno publiko, sam pa se v bistvu sprašujem, zakaj sem sploh pokazal zanimanje za tole razbijaško animiranko, ki mi nikakor ni pisana na kožo, pa četudi sem velik oboževalec filmskega Supermana. Pač za firbec, kot že velikokrat.

Ocena: nič posebnega

TANGLED

Četudi tole ni klasična animacija v stilu risanke The Princess and the Frog, gre še vedno za klasično Disneyjevo animiranko iz dobrih starih časov strička Walta. Za tisto čistokrvno pravljico po vzoru Sneguljčice, Pepelke in Trnuljčice. Za legendarno zgodbo bratov Grimm o deklici po imenu Zlatolaska (govori jo Mandy Moore), v originalu Rapunzel, ki jo ugrabi zlobna čarovnica, z željo, da s pomočjo njenih dolgih las ohranja večno mladost. Dejansko zelo aktualna zadeva, če pogledamo z realističnega zornega kota, kjer zlobna babnico zlahka primerjamo z Josefom Fritzlom in familijo šokantnega filma Kynodontas. Deklica namreč živi v fiktivnem svetu, lažna mati pa jo ves čas prepričuje, da ji hoče le dobro in da bi jo zunanji svet le pokvaril. Srhljiva situacija, ki je reši postavni wannabe princ Flynn Rider, kateri zadržani mladenki pokaže, kaj je to pravo življenje. Lepa risanka, dovolj romantična, da pri kaki sentimentalni duši izvabi solzo ali dve, dovolj dinamična, da ni dolgčas, dovolj zanimiva, da pritegne pozornost gledalca.  Tudi zavoljo frajerskega konja in simpatičnega kameleona, ki ga Rapunzel ves čas nosi na ramenu.

Ocena: vredno ogleda

 

4 komentarjev na “Animirani maraton”

  1. Oskarji 2011 « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] how-to-train-your-dragon/ harry-potter-and-the-deathly-hallows-part-1/ the-wolfman/ kynodontas/ tangled/ tron/ unstoppable/ salt/ [...]

  2. alenka pravi:

    Megamind je fajn risanka, druga polovica bolj kot prva, drugač pa res dbest mjuzik notr! risanke so zakon!

  3. Recenzije: SeeFood, The Dolphin: Story of a Dreamer « WELCOME TO GARTNERLAND pravi:

    [...] So pa morske risanke zadnje čase izven Hollywooda zelo popularne, saj sta Delfin in Pupi po Samovi pustolovščini v razmaku nekaj mesecev že tretja taka animiranka v naših [...]

  4. Iztok Gartner » Recenzija: Sammy’s Adventure 2 pravi:

    [...] ki me je posrkal vase od prve pa do zadnje minute. Je pa tole nadaljevanje enako prikupne risanke Sammy’s Adventure: The Secret Passage iz leta 2010 in zares lepa, zabavna, razgubana, pestra, napeta, gledljiva in očarljiva risanka, ki [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !