Kulti in klasike: Karate Bullfighter (1975)

29.01.2011 ob 21:54

KARATE  BULLFIGHTER

Ozadje filma Karate Bullfighter, ki so ga vrteli tudi kot Champion of Death in Kenka Karate Kyokushinken, je vsaj tako zanimivo kot sam film, sicer labodji spev kultnega Sonnyja Chibe, prvega pravega naslednika Brucea Leeja, ki ga je v filmu True Romance na veliko omenjal tudi Christian Slater. Chiba namreč igra Masa Oyamo, legendarnega mojstra borilnih veščin in pionirja kyokushinkaija, prve in verjetno najbolj vplivne veje full contact karateja. Toda pozor, to ni navadna biografija, to je ekranizacija japonskega stripa, čisto prave mange, ki so jo naredili po prigodah Masa Oyame, ki je bil seveda tudi resnični učitelj Sonnyja Chibe, kateri se je v sedemdesetih, natančneje, po smrti Bruce Leeja, spremenil v velikansko zvezdo borilnih filmov. Jp, to je tisti film, kjer Chiba razjebe podivjanega bika, ali še bolje, kjer se Chiba z bikom pomeri z golimi rokami, ga sesuje z udarci v glavo in mu odlomi rogove. Kot raper Busta Rhymes v tistem skuliranem spotu, kot Tarzan, le da ga ne zanimajo krokodili. Chiba je norec, karizmatični, divji, energični in tehnično podkovani fajter, ki se upre vodilni karate šoli v mestu in pojasni, da karate ni ples, ampak borilna veščina. Koliko resničnega Oyame je v njem, nimam pojma, vem pa, da bi tudi pravi Oyama lahko kadarkoli razčefukal bikovo glavo in jajca, če bi bilo treba. Karate Bullfighter, ki je dobil še dve nadaljevanji, je vsekakor esenca borilnega žanra, ki za razliko od filmov Brucea Leeja premore še zavidljivo dramsko globino, ki jo seveda spremlja kontekstno patetična glasbena spremljava. Chiba je ravno prav dober glumac, da uspešno zvozi tudi prizore, kjer se ne pretepa in kjer ga razjeda občutek krivde, ker je v samoobrambi ubil nekega zlikovca. Zanimive so tudi borilne sekvence, ki jih režiser Kazuhiko Yamaguchi snema zelo realistično in praktično brez posebnih efektov, kar pomeni, da se zaveda, da je Sonny Chiba mojster karateja, ki ne rabi lažnih kadrov in filmskih trikov. Finalni obračun v travi je klasika žanra, posebej pa velja izpostaviti še prizor, kjer Chiba kot za šalo polomi nekaj steklenic in sesuje temnopoltega nasprotnika v zaporu.

Ocena: vredno ogleda

 

3 komentarjev na “Kulti in klasike: Karate Bullfighter (1975)”

  1. Obisk živalskega vrta: Karate Bullfighter « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] kje je bolj idealno posneti rimejk filma Karate Bullfighter, če ne ravno v ljubljanskem živalskem vrtu. [...]

  2. Recenzija: Kill Bill « WELCOME TO GARTNERLAND pravi:

    [...] filmih nakazal že v scenariju filma True Romance, kjer Christian Slater obožuje prav celovečerce Sonnyja Chibe, je torej posnel briljanten odgovor na Charliejeve angelčke, nasilno inačico uspešnice Crouching [...]

  3. IZTOK faking GARTNER » Recenzija: The Raid: Redemption (Serbuan Maut) pravi:

    [...] zrežiranih pretepaških koreografijah, v primerjavi s katerimi celo filmi Bruce Leeja in Sonnyja Chibe delujejo kot slow motion. Tako dobro in avtentično kot se tepejo junaki filma The Raid, se niso [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !