Kulti in klasike: The Way of the Dragon (1972)

24.01.2011 ob 15:56

THE WAY OF THE DRAGON

Bruce Lee je bil po uspehu filmov The Big Boss in Fist of Fury dovolj samozavesten, da se je svojega naslednjega projekta lotil tudi kot režiser in scenarist. Kot auteur, če smo malce drzni. Žal film ne dosega predhodnikov, pa  četudi se na koncu v rimskem koloseju nepozabno spoprimeta Bruce Lee in Chuck Norris. Prav ta zelo dolga in spretno posneta sekvenca je dejansko edini pravi presežek in razlog, da si The Way of the Dragon, v originalu, Meng long guo jiang, zasluži večno pozornost. No ja, dober je tudi fajt z brazgotinastim Robertom Wallom, ki ga je Lee prebutal tudi v filmu Enter the Dragon leto dni kasneje, medtem ko pretepi z lokalno tolpo, ki nadleguje prijazne vaščane, niso tako zelo  prepričljivi ter karizmatični kot v filmu Fist of Fury. Razlog brez dvoma tiči v dejstvu, da Lee tokrat ne igra junaka, ki se mu zmeša in se maščuje za smrt svojih sorodnikov in učiteljev, marveč povsem simpatičnega mladeniča, ki se prvič stepe šele po tridesetih minutah filma.

Zgodba je bolj lahkotna kot v filmih The Big Boss in Fist Of Fury, morda celo nekoliko dolgočasna, ko ni borilne akcije. Pa tudi iste finte se ponavljajo. Pač junak, ki pride v mesto, kjer skupino ljudi nadleguje lokalni kriminalec. Malce klišejsko in premalo izvirno, če poenostavim. Ima pa Lee v rokah tokrat kar dvojne nunčake, kar je brez dvoma eden izmed vrhuncev filma. Podobno kot prizor, kjer z nogo razbije luč na stropu. Pa tudi kameri se nastavlja bolj kot ponavadi, kar pomeni, da se zaveda, da je prava zvezda in da je všeč tudi svojim oboževalkam. Pozer je, če sem iskren. Toda hudičevo kul pozer s karizmo, ki je ni po njem premogel nihče drug. Dober je tudi Chuck Norris, ki je že zavoljo tega filma zame velika legenda. Z Leejem se v koloseju udarita kot dva gladiatorja. Popolnoma brez besed, ali še bolje, udarci so njune besede. Kulten fajt, res. Eden najboljših in najbolj legendarnih, kar jih premore borilni žanr. Žal je Lee po tem filmu posnel le še Enter the Dragon, svoj labodji spev, ki ga kot veste žal ni nikoli uspel videti v kinu.

Ocena: 7/10

 

4 komentarjev na “Kulti in klasike: The Way of the Dragon (1972)”

  1. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Grossmann 2011: Tetsuo: The Bullet Man, The Delta Force pravi:

    [...] je del naše mladosti, je učenec Brucea Leeja (nikar ne pozabite na njun legendarni fajt iz filma The Way of the Dragon) in akcijski heroj mnogih filmov, ki jih je v osemdesetih na veliko štepal tudi legendarni Menahem [...]

  2. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Golanovi junaki pravi:

    [...] je Chuck Norris (70 let) že v sedemdesetih ob Bruceu Leeju nastopil v filmu The Way of the Dragon, so ga šele Golanovi filmi spremenili v zares veliko akcijsko zvezdo. Najdlje je seveda letel v [...]

  3. IZTOK faking GARTNER » Recenzija: I Am Bruce Lee pravi:

    [...] kulti-in-klasike-the-way-of-the-dragon-1972/ kulti-in-klasike-fist-of-fury-1972/ kulti-in-klasike-the-big-boss-1971/ enter-the-dragon/ [...]

  4. IZTOK faking GARTNER » Kulti in klasike: Lone Wolf McQuade pravi:

    [...] z Davidom Carradineom, kar je čista antologija. Jp, to, kar je bil dvoboj z Bruceom Leejem v filmu Way of the Dragon, je dvoboj s Carradineom v Lone Wolf McQuadeu. Je pa zanimivo, da je imel Norris idejo za tale film [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !