Zbogom, prijatelj

18.12.2010 ob 22:05

Včeraj sem izvedel pretresljivo novico, da je umrl Vinko. Moj prijatelj Vinko, nekoč solastnik v Celju legendarne videoteke Sova, kjer sem bil vrsto let redna stranka. Četudi se nisva videla že nekaj let, mi je v spominu ostal kot kul možakar. Kot vedno nasmejan, pozitiven in nabrit model, s katerim sem nekoč debatiral ure in ure. Jp, obisk v videoteki Sova zame ni bil le izposoja kaset, marveč druženje z lastniki in čvekanje o filmih, glasbi in aktualnih tračih v mestu. In Vinko, ki ga je občasno menjal tudi Matjaž Ručigaj, drugi solastnik, je bil res faca. Človek na mestu in prijatelj, po zaslugi katerega sem videl vse nove filme in si začel delati tudi svoj lasten filmski arhiv. To so bili časi videokaset, kjer je bila prav Sova najboljša videoteka v mestu. Če filma ni bilo v Sovi, ga ni bilo nikjer. Če ga nista poznala Vinko in Matjaž, pa ga ni poznal nihče.

Kake dva meseca nazaj sem Matjaža po dolgem času srečal v trgovini. Na hitro sva izmenjala nekaj besed, se kot vedno pohecala in malo počvekala tudi o slabih časih za videoteke, ki jih je uničil internet. Na Vinka se nisva spomnila, če se ne motim. Morda sem ga vprašal, kako se Vinko ima, nisem čisto prepričan. Tudi zato me je ta grozna novica udarila naravnost v srce. Vinko je umrl, Vinka ni več, jebemti. Naš Vinko, kultni možakar iz videoteke Sova, kjer je delala tudi njegova vedno prijazna žena Saša, ki ji na tem mestu izrekam globoko in iskreno sožalje.

Sploh ne morem verjeti, da ga ni več, da je umrl tako nenadno in da ga nisem videl toliko časa. Vedno sem ga bil vesel, vedno ko sva se srečala, sva si imela veliko za povedati. Pa z Matjažem sta mi pomagala pri izdaji albuma, večkrat pa smo sodelovali tudi poslovno in si pomagali po najboljših močeh. Jaz njima z reklamo v svoji radijski oddaji, onadva meni na škatlah za videokasete. Face, res, z izjemno lepimi spomini in poslovno etiko, ki je danes redkost.

Vinko je umrl v delovni nesreči v Luki Koper, padel je z višine desetih metrov in podlegel poškodbam. Star je bil 51 let, čeprav sem imel v glavi, da jih ima nekaj več kot 40, tako zelo poln energije in mladostne razposajenosti je bil. Vedno za štose, vedno za dobro debato.

Eh, ta svet, danes si, jutri te ni. Pa na tako blesav način greš, ko greš prehitro. Zakaj Vinko? Kaj je naredil narobe, da je odšel tako hitro? Nimam pojma, vem samo to, da je bog spet naredil grdo napako.

Vinko, stara sablja, počivaj v miru. Nikoli, ampak res nikoli, te ne bom pozabil. Tudi po tvoji zaslugi sem videl tako veliko dobrih filmov in filmsko umetnost vzljubil še bolj kot sicer.

 

4 komentarjev na “Zbogom, prijatelj”

  1. Vanja1 pravi:

    Oh Joj, takšne novice nas vedno zadanejo v srce, čeprav ljudi ne poznamo, že ob poslušanju kakšne tragične zgodbe nas spreleti srh, ampak se krivično dogodijo tudi nesreče ob delu in izgubimo osebo, po ki si jo zapomnimo po nekaterih dejanjih, še posebaj nam je žal, da oseba umre mnogo prehitro, premlad, žal life je krivičen, danes si jutri te več ni, kot si sam zapisal.

  2. vlatka vlatka pravi:

    Tudi moje iskreno sožalje.

    Vsak gre, ko mu je napisana njegova ura.

    Uro si pa vsak določi pred utelešenjem.

  3. Vidmar pravi:

    @Iztok
    Sožalje.

  4. RHYME-G pravi:

    R.I.P.

    vlatka: kk to mislis ? sam dolocis = a ti odlocas kdaj bos umrl al ka? al je določen že ??

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !