Recenzija: Tist’ dan v tednu

9.12.2010 ob 01:36

Ker sem obljubil Guštiju in ker me je zadeva kljub temu, da nisem bil nikoli niti pogojni fan Big Foot Mame, zelo zanimala, sem jo mahnil v kino in si ogledal tale dobro narejen, dinamičen, gledljiv in dovolj insajderski dokumentarec, ki so ga fantje posneli ob dvajsetletnici svojega ustvarjanja. Jp, Big Foot Mama, ki jim lahko brez slabe vesti rečem slovenski Rolling Stonesi, so bend, ki se me ni nikoli zares dotaknil. Njihova muska ni bila moja scena, seveda z izjemo komada Led s severa, ki me pribije še danes, če ostanem v rokerskem žargonu. In prav ta komad otvori Tist’ dan v tednu, kjer se v prvi vrsti zberejo vsi glavni osumljenci, tudi Gušti, ki je leta 2002 kot veste krenil po svoje. Všeč mi je, da fantje niso blefirali in da so tudi ta dogodek opisali iskreno ter brez dlake na jeziku. Pravzaprav je cel dokumentarec narejen v tem stilu, nič bluzenja, le pravi avtohtoni rokenrol in vse, kar paše zraven. Četudi manjkajo kake pikantne prigode z oboževalkami in kakšna izjava glasbenih kolegov, film zadovolji pričakovanja tudi tistim, ki jim Big Foot Mama glasbeno ni blizu. Je povsem dostojen in okej narejen poklon legendarni skupini, ki je že pred leti napolnila Križanke in Halo Tivoli, kar je bilo za tiste čase bombastično. Big Foot Mama so velik bend, o tem ni dvoma. Morda celo eden največjih, kar jih imamo pri nas. Pa  četudi se je na prelomu tisočletja zazdelo, da je šov ukradla Siddartha. Mama je pač prvinski rokenrol, z nekaj poziranja, ki pa vseeno ne zasenči sporočila in konteksta, kjer dobro učinkuje tudi Skočirjev zahripan glas in pomankanje boljšega vokala. Mama ni le skupina, je imidž, je blagovna znamka, je alternativni mainstream, če poenostavim. In film nas pelje na začetek, v leto 1990, ko pri skupini še ni pel Skočir in ko so basista Alena Steržaja (v Wikipediji so ga napačno napisali kot Stežaja) klicali hipi. Pa vse do lanskega leta, ko se je zgodil koncert v Križankah. Dvajset let ustvarjanja ni malo, tudi v svetovnem merilu ne. Že zaradi tega si Big Footovci zaslužijo čestitke. Tudi z moje strani, pa četudi mi, kot sem že povedal, nikoli niso bili kaj posebej pri srcu.

Ocena: vredno ogleda

 

3 komentarjev na “Recenzija: Tist’ dan v tednu”

  1. lily pravi:

    Meni so pa oni pri nas najboljši. Kaka Siddharta!

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Siddarthe se je ustrašil celo Skočir :)

  3. Pop Corn: Gušti « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] recenzija-tist-dan-v-tednu [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !