LIFFe 2010: Ajami, Serbis, Carancho, Alamar, Norteado, El Secreto De Sus Ojos

7.12.2010 ob 14:25

AJAMI

Tole je parafraza črnskega geta, ki se pač dogaja v Tel Avivu, kjer mladina počne popolnoma iste reči kot v kakem South Centralu. Kriminal, droge, drive byji in tragične usode pobov, ki jim niso pognale niti prve kocine. Pa tudi poklon Botru, kjer mafijski šefi s svojimi otroki ravnajo nadvse spoštljivo in ljubeče. Mukotrpna in zelo ostra ulična drama, kjer gledalec spremlja zgodbe različnih likov, ki jim je usoda obrnila hrbet. In dobro narejena sestavljanka, kjer šele na koncu ugotovimo, kaj se je zares zgodilo v usodnem streljanju, ki ga izraelska režiserja Scandar Copti in Yaron Shani skozi cel film obračata iz različnih zornih kotov. Prepričljiv film, ki ima kljub resni tematiki čas za nekaj humornih vložkov. In Singletonov Boyz n the Hood, ki se pač dogaja na drugem koncu sveta.

Ocena: vredno ogleda

SERBIS

Da bo Brillante Mendzoa, mojster filmske realnosti, ki so mu na letošnjem LIFFeu pripravili udarno retrospektivo, slej kot prej posnel film z eksplicitnimi prizori seksa, je bilo pričakovano in logično. Če je ujel realnost klanja ženske in življenja sirot, ni čudno, da je hotel ujeti tudi realnost seksa, seveda z roba družbe, kjer se v lokalnem kinu zbirajo marginalci, se pravi kurbe, mamilaši in geji. Skupaj z družino, ki vrti filme in se sooča s svojimi težavami. Malce dolgočasen film, kjer se zgodi premalo, da bi gledalec pokazal kakšno večje zanimanje. Z izjemo konca, kjer v dvorano prikoraka čisto prava koza, ki se je ne bi branil niti Emir  Kusturica. In z odlično zaključno sceno, kjer nam Mendoza pojasni, da je tudi naše življenje navaden film, ki ga vrtijo na starem projektorju. Socialno marginalna inačica italijanske  mojstrovine Nuovo Cinema Paradiso, kjer nihče ni izrezal filmskih poljubov in kjer romantiko zamenja direktna in bizarna realnost.

Ocena: nič posebnega

CARANCHO

Ricardo Darin, zvezda filma El Secreto De Sus Ojos, ki so ga prav tako vrteli na letošnjem LIFFeu, je Sosa, odvetnik, ki se gre umazane igre s pokvarjenimi zavarovalniškimi agenti in okoli prinaša tudi stranke, ki mislijo, da z njim okoli prinašajo zavarovalnico. Baraba pač, a vendar baraba z vestjo, no ja, z ugovorom vesti, ki ga vleče iz tega sranja. Še posebej, ko se zaljubi v mlado zdravnico Lujan (Martina Gusman), ki gara od jutra do večera in se mu sprva noče predati, saj ji gre na živce njegov umazan posel. Hudičevo dober, zanimiv, prepričljiv, super odigran, brez napake zrežiran in z vrhunskim tempom ter zapleti podložen kriminalno dramski triler, ki me je zadnjih deset minut dobesedno metal po sedežih in mi dan pokvaril s pretresljivim koncem, katerega zlepa ne bom pozabil. Brez dvoma eden boljših filmov letošnjega festivala.

Ocena: presežek

ALAMAR

Prečudovita lokacijska zgodbica o očetu in sinu, ki jo z dedkom mahneta na morsko odisejo, lovita ribe in rake, se ustavita na obali, kjer srečata prijaznega ptiča, in preživita nekaj nepozabnih trenutkov, ki se dotaknejo tudi gledalca. Pozabite na številne hollywoodske filmčke o moških, ki čas zabijajo z otroki, tale mehiško španska produkcija je nekaj povsem drugega. Nekaj tako zelo naravnega in očarljivega, da boste požirali tudi z dušo. Lep film, s prekrasno in slikovito fotografijo, ki v oko kamere ujame enkratne posnetke podvodnega sveta in narave, ki se jih ne bi branil niti najboljši dokumentarec na Animal Planetu. Igralci so čisti naturščeki, kar je še dodaten plus za avtentiko, režiser Pedro Gonzalez-Rubio pa prizore polaga kot najbolj skladne ploščice. Nepozabna filmska izkušnja in prvinska študija odnosa med očetom in sinom, ki bi se jo lahko učili tudi na faksu.

Ocena: presežek

NORTEADO

Zgodba o možakarju, ki hoče iz Mehike pobegniti v ZDA in se za nekaj časa nastani v Tijuani, kjer spoznava različne posameznike, ki se mu tako ali drugače vsedejo v srce, je tako zelo realistična, da postane tečna.  Tudi zavoljo predolgih kadrov, kjer se ne dogaja ničesar. Okej, ne rečem, da bi šlo za slikanje narave ali kako drugo lepo zunanjo scenografijo na lokaciji, toda tu gre za neskončne  prazne posnetke, ki delujejo dolgočasno, sivo, sterilno, mrtvo, hladno, razvlečeno, nezanimivo in prepočasno. Kot eden izmed številnih Discovery Channel dokujev, kjer je tokrat pač nekaj sekvenc tudi zaigranih. Realnost me v filmih sicer ne moti, toda od filma vendarle pričakujem tudi filmsko izkušnjo ne pa le skupek prizorov, kjer bi lahko zgodbo povedali z enim stavkom.

Ocena: izguba časa

LIFFe 2010:

Kynodontas
Ondine
Lebanon
Stones in Exile
No One Knows About Persian Cats
Life During Wartime
Lourdes
Winter’s Bone
The Good Heart
Foster Child
The Unloved
Les Amours Imaginaires
Kinatay
Jerichow
Los Viajes del Viento
Buried

 

5 komentarjev na “LIFFe 2010: Ajami, Serbis, Carancho, Alamar, Norteado, El Secreto De Sus Ojos”

  1. Bine pravi:

    Danes bom pogledal Ajami pa bom potem napisal kako se mi je zdel!

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Le daj.

  3. Bine pravi:

    Moram rečt, da me je film kar malo vrgel na hrbet, s tem streljanjem, drogami itd. lahko bi ga sicer primerjal z Vantage Pointom zaradi zgradbe, vendar se po tematiki čisto preveč razlikujeta. Zdi se mi pa, da je tudi zelo zakompliciran film in ga po enkratnem gledanju zelo težko razumeš :) .

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Mene ni tako zelo prevzel, če sem iskren, že videna zgodba, že viden način podajanja zgodbe, prevečkrat. Je pa dobro narejeno vse skupaj, to pa vsekakor. Zgodba je res zapletena in kompleksna, toda na koncu je vse jasno, ko se pokažejo vsi zorni koti.

  5. Iztok Gartner » Recenzija: Beasts of the Southern Wild pravi:

    [...] to ni kaka eksotična lokacija filma Alamar, kjer sta jo oče in sin skupaj z dedkom mahnila na morsko odisejo, to je močvirnata pokrajina New [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !