Recenzije: The Family That Preys, I Can Do Bad All By Myself

4.12.2010 ob 16:53

THE FAMILY THAT PREYS

O filmih Tylerja Perryja sem na svojem blogu govoril že večkrat. Eni so okej, drugi so slabi. Tale je nekje vmes. Ima nekaj dobrih momentov, kot celota pa je kliše, ki mu manjka boljša dramaturgija. Ki mu manjka boljša zgodba. In ki tudi s cestno odisejo Kathy Bates in Alfre Woodard ne uspe zares očarati gledalca. Perry se kot vedno loteva odnosov med moškim in žensko, le da je tokrat bolj resen in da nima interesa za komične dodatke. Spet imamo par, kjer ne štima ljubezen, in kjer pride do varanja. Tu je Sanaa Lathan, ki svojega moža Chrisa (Rockmond Dumbar) vara s svojim šefom (Cole  Hauser) in ima v glavi, da je vredna več od njega. Celo sramuje se ga in tepta njegove želje po ustanovitvi gradbinske firme. Tu je njena sestra Taraji P. Henson, ki s svojim možem Benom (Tyler Perry) služi le za prozoren dodatek zgodbe, ki konkreten del nameni tudi poslovnim mahinacijam Colea Hauserja in njegove mame Kathy Bates, ki jo na prej omenjeni road trip mahne z mamo Sanaae Lathan in Taraji P. Henson. Družinski film pač. Brez presežka in hitro pozabljiv. In s plusom v Kathy Bates, ki tako kot vedno prikaže nekaj zavidljivih igralskih momentov.

Ocena: nič posebnega

I CAN DO BAD ALL BY MYSELF

Tale komična dramica, ali še bolje, socialna komedija, mi je bila všeč že zaradi vrhunskih glasbenih vložkov Mary J. Blige, Gladys Knight in Marvina Winansa, ki v filmu odigrajo tudi povsem solidne stranske vlogice. Njihov glasbeni doprinos da gledalcu tisti pravi feel good občutek, še posebej, če sedeta gospel in soul. Jp, Tyler Perry je tokrat posnel dober film in začuda povsem solidno zmešal tudi različne žanre. Na eni strani imamo Taraji P. Henson, ki igra prevečkrat pijano barsko pevko in nima pojma, kako naj poskrbi za otroke svoje sestre, na drugi pa komično divjanje Tylerja Perryja, ki spet igra Medeo in njenega moža Joea, kot Eddie Murphy v The Nutty Professorju, če potegnem prvo vzporednico, ki mi pride na pamet. Težka socialna drama in vihravo sočna komedija. Oboje v enem filmu. V isti zgodbi. To je solo žanr, žanr Taylerja Perryja, ki take filme snema kot po tekočem traku in si polni bančni račun. Tokrat s presenetljivo dozo solidne dramaturije in z igralsko kreacijo Taraji P. Henson, ki ji ne manjka ničesar.

Ocena: vredno ogleda

 

3 komentarjev na “Recenzije: The Family That Preys, I Can Do Bad All By Myself”

  1. Tina M Tina M pravi:

    Oba filma sta mi bila fajn. Tyler Perry ima poanto v svojih filmih in zdi se mi, da se rad loti socialne tematike in tematike odnosa, včasih komično, včasih malo bolj resno… dialogi mu malo šepajo, ampak na koncu vedno nekako izpade vredno ogleda :) V bistvu preprosti filmi, ampak z veliko čustveno vrednostjo… kot kurje juhice :)

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Meni je bil prvi dokaj prazen, imam občutek, da sem mu oceno celo šenkal. Če ne bi bilo Kathy Bates, bi bilo vse skupaj zelo poceni, kot v filmu Meet the Browns.
    http://iztokgartner.blog.siol.net/2008/06/28/recenzije-meet-the-browns/

    Je pa vseeno bolj kul kot Madea Goes to Jail:
    http://iztokgartner.blog.siol.net/2009/06/13/recenzije-you-kill-me-madea-goes-to-jail/

  3. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: Madea’s Big Happy Family, Brando Unauthorized, The Housemaid pravi:

    [...] ki kljub napakam deluje okej in tako, da je gledalec na koncu zadovoljen. Včasih mu rata dobro (I Can Do Bad All By Myself, Why Did I Get Married), včasih malce manj dobro in celo slabo (The Family That Preys, Madea Goes [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !