Recenzija: The Loved Ones

23.11.2010 ob 18:00

THE LOVED ONES

Uf, tole pa je žanrska poslastica. Pravi torture chamber, ki ga na nič hudega slutečem mladeniču (Xavier Samuel) izvajata hči (Robin McLeavy) in oče (John Brumpton), totalna sadistična psihopata, ki bi se ju ustrašila celo familija iz Teksaškega pokola z motorko. Enkratno posneta, še bolje zrežirana in odlično zmontirana klavstrofobična srhljivka, kjer gledalec začuti trpljenje ujetega junaka. Na enako prepričljiv, direkten in šokanten način kot v filmih Martyrs in recimo The Girl Next Door, kjer so zverinsko mučili dekleta. Četudi gre za zelo sadistično in brutalno obračunavanje, ki ga naš mladenič dobi le zavoljo tega, ker je zavrnil povabilo na maturantski ples, napeto in udarno atmosfero ves čas prebada ogabno črni humor, ki na nek način opravičuje vse pretirane zasuke. Pohvaliti velja tudi igralske kreacije, kjer se Robin McLeavy kot za šalo zavihti med najbolj nore filmske babure vseh časov in svojo psihopatsko vlogo odigra tako zelo z guštom, da ji komaj verjamemo, da ni taka tudi v resnici. Nič manj morbiden ni John Brumpton v vlogi njenega očeta, tako zelo bizaren je, da bi mu lahko čestital tudi kultni John Carradine. Prepričljivo, dinamično, krvavo in gledljivo zgodbo nekoliko pokvari le nepotrebna epizoda šolskega plesa, kjer se z neko zadeto punco znajde tudi najboljši prijatelj glavnega junaka, vse ostalo pa več kot učinkuje, pa četudi se film po šokantni prometni nesreči iz uvoda nadaljuje kot klišejska najstniška pizdarija. Nato seveda sledi preobrat, kjer zmešani oče in še bolj zmešana hči ugrabita glavnega junaka ter si pričarata privatni maturantski ples, z vsemi stereotipi, ki pašejo zraven seveda. Na tem mestu moram povleči tudi primerjavo z grozljivko Happy Birthday To Me, pa tudi s filmom The Tortured, ki ga je letos posnel Robert Lieberman, le da gre za veliko bolj dovršeno, domiselno, kvalitetnejšo in na nek perverzen način zabavnejšo obdelavo znane tematike, kjer si bo gledalec kar nekaj prizorov zapomnil za vedno.

Ocena: presežek

 

4 komentarjev na “Recenzija: The Loved Ones”

  1. Maco pravi:

    Res zelo dobra srhljivka…

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Sem že mislil, da sem edini, ki je v njej ujel presežek.

  3. Recenzije: Mum & Dad, Arctic Blast, Mega Python vs. Gatoroid « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] dramsko grozljivko iskali v kuharski knjigi, bi med sestavinami našli filme Kynodontas, Martyrs, The Loved Ones, The Girl Next Door in  recimo Tortured, če na hitro pobrskam po spominu. Pač še ena štorija o [...]

  4. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: Grotesque (Gurotesuku), Fa meg pa for faen pravi:

    [...] cel dan vrtel prave snuff filme. To je grozljivka, jebeni slasher, ob kateri filmi Mum & Dad, The Loved Ones, The Girls Next Door in Tortured zgledajo kot komedije. To je še bolj noro od filma Odishon [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !