IZTOK faking GARTNER

« | | »

Recenzije

18.11.2010

AVANTI (zda 1972, komedija, r: Billy Wilder, i: Jack Lemmon, Juliet Miles, Clive Revill, Edward Andrews, Gianfranco Barra) Jack Lemmon jo mahne v Italijo po svojega pokojnega očeta in ugotovi, da je umrl skupaj z ljubico. Gotovo poznate pesmico Oprosti mi pape, ki jo tako lepo prepeva Oliver Dragojevič. Avanti je njena ekranizacija, saj Jack Lemmon z Juliett Miles v Italiji počne iste reči kot njegov oče. Zelo simpatična, večkrat zabavna in malce predolga komedija, kjer nam Juliet Miles (za vlogo se je zredila za dvajset kilogramov) in Jack Lemmon pokažeta tudi nekaj gole kože. Brez dvoma eden slabših filmov  legendarnega Billyja Wilderja, ki se tokrat začuda zadovolji s povprečjem. Permesso? Avanti!

Ocena: nič posebnega

WONDER BOYS (zda 2000, komična drama, r: Curtis Hanson, i: Michael Douglas, Tobey Maguire, Frances McDormand, Robert Downey Jr., Katie Holmes, Rip Torn, Richard Knox, Jane Adams, Richard Thomas, Philip Bosco) Srednješolski profesor književnosti se znajde v krizi srednjih let. Profesor Grady Tripp (Michael Douglas) ima težave z ženo, z ljubico (Frances McDormand), s svojo navihano učenko (Holmes), svojim homoseksualnim založnikom (Robert Downey Jr.), nedokončanim romanom, mrtvim psom, poročno obleko Marilyn Monroe in s svojim najbolj nadarjenim učencem (Tobey Maguire). Vsi ga tako ali drugače “napadejo” istočasno, vsi mu tako ali drugačne istočasnonajedajo živce. Ker ne nastopa v trilerju Prosti pad, ne pregori in ne ponori, ampak si pač prizna, da ga je povozil čas in da je v krizi srednjih let. Zares fina, odlično odigrana, po krivici prezrta in zelo gledljiva komična drama, ki so jo producenti zaradi slavospevov kritikov v kina zaman poslali dvakrat in upali, da gledalci vendarle ne bodo tako zelo neumni, da bodo obrnili hrbet.

Ocena:  presežek

ROCK STAR (zda 2001, glasbena drama, r: Stephen Herek, i: Mark Wahlberg, Jennifer Aniston, Jason Flemyng, Timothy Olyphant, Timothy Spall, Dominic West) Slaba kopija filma This is Spinal Tap, ki vse glasbenike nauči dejstva, da morajo peti tisto, kar nosijo v srcu. »Ne igraj po svoje, igraj točno tako kot igrajo oni,« besni Mark Wahlberg, frontman skupine, ki na vseh koncertih vneto kopira zvezdniško zasedbo Steel Dragon. Tip je fan, kopija in poklon v enem. Ko Steel Dragon naženejo svojega pevca, se mu uresničijo sanje, kar pomeni, da ga Zmaji vzamejo v svoje vrste in spremenijo v rokovsko zvezdo. Orgije, na trume oboževalk, nesrečna punca Jennifer Aniston in izguba lastne identitete. Film o tipu, ki kljub slavi, ženskam in denarju ugotovi, da največ šteje tisto, kar nosimo v srcu. Prav imate, Rock Star je zgodba o Ripperju Owensu, frontmanu zasedbe Judas Priest.

Ocena: nič posebnega

FLAWLESS (zda 1999, komična kriminalna drama, r: Joel Schumacher, i: Robert DeNiro, Philip Seymour Hoffman, Barry Miller, Christopher Bauer) Film, ki nima pojma o mešanju žanrov. Flawless je film, ki hoče biti tragična socialna drama o bivšem varnostniku, ki zaradi kapi ostane hrom, zabavna komedija o njegovem prijateljstvu z depresivnim transvestitom, ki žaluje za svojim ljubimcem, in kriminalni triler o dilerjih, ki iščejo ukradeni denar. Tri povsem različne teme, ki nikakor ne sodijo v isti film, še posebej, če gre za skrajno neumne in nelogične žanrske preskoke, kjer najbolj trpi sicer izvrstni Robert De Niro. Film, ki hoče na kup zmetati filme My Left Foot, The Birdcage in katerikoli film o kriminalcih, ki se pulijo za ukradeni denar, ne more biti drugega kot slab, patetičen in skrajno nepotreben.

Ocena: izguba časa

ALI (zda 2001, r: Michael Mann, i: Will Smith, Jon Voight, Jamie Foxx, Mario Van Peebles, Ron Silver, Mykelti Williamson, Jeffrey Wright, Jada Pinkett Smith, Joe Morton, Giancarlo Esposito) Če hočete ujeti zares pravega Muhamaada Alija, si privoščite dokumentarec Rumble in the Jungle in tale film pustite tistim, ki imajo radi dolgočasne, slabo odigrane in patetične celovečerce, ki se ne zavedajo, da si gospod Ali zasluži veliko boljši poklon. Scenarij filma Ali je sprva obsegal dvesto strani in zgodbo, ki bi slavnega boksarja spremljala od otroštva do današnjih dni, potem pa jo je režiser Michael Mann spremenil v bledo, razvlečeno in utrujajočo pripoved, ki o Aliju ne pove prav ničesar novega. Še več, pove le tisto, kar vedo tudi vrabci na strehi, dve uri in pol časa pa porabi za nezanimive sekvence, kjer Will Smith pozablja, da ne nastopa v enem izmed svojih videospotov. Stvar je jasna, Will Smith ni Muhamaad Ali, marveč le novopečeni Princ iz Bel Aira, ki je bil pač prepričan, da bo lahko odigral resno, odgovorno in globoko vlogo. Žalitev za Muhamaada Alija in za njegove oboževalce, ki so hvala bogu pred tem dobili prej omenjeni briljantni dokumentarec Rumble in the Jungle, kjer sta se v Zairu pomerila Ali in George Foreman. In da ne pozabim, ljudje, ki so Willa Smitha nominirali za oscarja, sodijo v umobolnico.

Ocena: izguba časa

THE MAJESTIC (zda 2001, drama, r: Frank Darabont, i: Jim Carrey, Martin Landau, Bob Balaban, Ron Rifkin, Laurie Holden, Amanda Detmer, Jeffrey DeMunn, Hal Halbrook, David Ogden Stiers, Bruce Campbell) Kot da bi Frank Capra režiral Acea Venturo in izgubil stavo. The Majestic, zgodba o scenaristu, ki je izgubil spomin in se znašel v nekem majhnem mestecu, kjer so ga zamenjali za pokojnega vojaka, izgleda tako, kot da bi ga režiral preminuli Frank Capra, zato je jasno, da je bil Frank Darabont, režiser filmov Kaznilnica odrešitve in Zelena milja, prepričan, da bo Jim Carrey lahko odigral vlogo Jamesa Stewarta in Garryja Cooperja. The Majestic, sicer tudi ime kina, ki ga bosta po dolgih letih odprla Jim Carrey in Martin Landau, možakar, ki je prepričan, da je amnezični mladenič njegov pogrešani sin, je torej film, ki je z izbiro Jima Carreyja naredil veliko neumnost in kljub čarobni zgodbici usekal v prazno. Da ne bo pomote, Jim je resda dokazal, da je lahko izvrsten dramski igralec, če si to želi, toda film, ki mu ne omogoča niti enega samega komičnega izpada, niti ene same grimase, nikakor ni primeren zanj, saj ga ubija, utruja in muči. In natanko takšna je tudi njegova igralska predstava, kar pomeni, da je na žalost takšen tudi film.

Ocena: izguba časa

BOONDOCK SAINTS (anglija 1999, akcijska kriminalka, r: Troy Duffy, i: Sean Patrick Flaherty, Norman Reedus, Willem Dafoe, David Della Rocco, Billy Connolly) Krvava, brutalna, divja, zabavna in neverjetno izvirna epopeja bratov MacManus, dveh odbitih, nemoralnih in edinstvenih inačic Charlesa Bronsona in Clinta Eastwooda, ki se odločita, da bosta svoje rodno mesto lastnoročno očistila vse nesnage. Conner (Sean Patrick Flaherty) in Murphy (Norman Reedus) MacManus sta versko osveščena brata, ki v imenu Boga pospravljata kriminalce, mafijce in ostalo nesnago, igrata Robina Hooda s kompleksom Umazanega Harryja in znamenito izjavo: »Vi ste bolezen, jaz sem zdravilo,« parafrizirata v: »Vi ste nesnaga, midva pa resnica in pravica, veritas in aequitas.« Njuna karizma je tako močna, da za sabo potegne dolgolasega prijatelja Rocca (David Della Rocco) in celo policista Willema Dafoea, ki v njunem ubijanju najde nov smisel življenja. Brata MacManus, svetnika iz Boondocka, sta torej rojena morilca, ki v vrtec na trenutke pošljeta celo Quentina Tarantina, Sama Peckinpaha in Johna Wooja.

Ocena: mojstrovina

LUCKY NUMBERS (zda 2000, komedija, r: Nora Ephron, i: John Travolta, Lisa Kudrow, Tim Roth, Ed O’Neill, Michael Rapaport, Bill Pullman) Zvezdniški vremenar John Travolta se znajde v dolgovih in s svojo ljubico Liso Kudrow izvede genialno prevaro z loto kroglicami, kar povzroči številne nevarne in hkrati zelo zabavne zaplete. Dovolj smešna, tekoča, gledljiva, iznajdljiva, izvrstno odigrana in po krivici prezrta komedija, ki nam hoče reči, da je ne glede na karkoli v življenju vse odvisno od sreče.

Ocena: vredno ogleda

SHAOLIN SOCCER a.k.a. SIU LAM JUK KAU (hong kong 2001, akcijska komedija, r: Stephen Chow, i: Stephen Chow, Vicki Zhao, Man Tat Ng, Yin Tse, Sarondar Li, Yut Fei Wong, Kai Man Tin) Kot da bi Bruce Lee, Jackie Chan, Jet Li in Chow Yun Fat igrali v nogometni reprezentanci Brazilije. Pozabite na vse legendarne čarovnike okroglega usnja, na sceno so prišli čisto posebni fuzbalerji, mojstri kung fuja, pri katerih nogometna tekma izgleda kot Saving Private Ryan. Divje, nadnaravno, odštekano, vizualno dovršeno in tako zelo nepozabno, da se lahko manjvredno počuti celo John Woo. Shaolin Soccer je namreč prvi in verjetno tudi zadnji znanstveno fantastični nogometni film, kjer napadalci žogo brcajo hitreje od vetra, v zrak brez pomoči palice skačejo višje kot Sergei Bubka in na zeleni površini uprizarjajo akrobacije, ki jih ne znajo niti olimpijski šampioni v gimnastiki. Vizualno popolna mojstrovina, ki vam bo sapo vzela za zmeraj. Totalno odbit film, povsem v stilu Stephena Chowa, ki resda pretirava, a ker to počne na tako skuliran in frajerski način, gledalec pade v igro in se z odprtimi usti čudi prav vsem prizorom.

Ocena: mojstrovina

AMERICAN OUTLAWS (zda 2002, western, Les Mayfield, i: Colin Farrell, Scott Caan, Ali Larter, Gabriel Macht, Gregory Smith, Harris Yulin, Timothy Dalton, Kathy Bates, Will McCormack, Ronny Cox, Terry O’ Quinn, Nathaniel Archand) Young Guns za novo generacijo. To je on, Jesse James (Colin Farrell), zloglasni zvezdnik Divjega zahoda, za ene Robin Hood, za druge baraba, za ene Billy the Kid, za druge poštenjak, legendarni bančni ropar in veteran državljanske vojne, za katerega še se danes ne ve, ali je bil frajer ali pa le blefer, ki se je šlepal na lažno slavo s tiralic. Ko so mu ubili mamo (Kathy Bates), je s svojimi brati in kolegi vrnil udarec, ob živce spravljal poslovneža Thadiusa Rainesa (Harris Yulin) in njegovega partnerja Allana Pinkertona (Timothy Dalton), ki sta hotela zgraditi železnico ter se v prostem času posvečal še ženskam. Rodil se je leta 1847, pri dvajsetih zakorakal v mit in leta 1882 končal pod kroglo svojega pajdaša Boba Forda. American Outlaws kot za šalo ohranja maniro klasike Young Guns, toda kaj, ko Colin Farrell, Scott Caan, Gabriel Macht, Gregory Smith, Will McCormack in Nathaniel Archand niso Emilio Estevez, Kiefer Sutherland, Charlie Sheen, Lou Diamond Phillips, Casey Siemaszko in Dermot Mulroney.

Ocena: nič posebnega

DEATH TO SMOOCHY (zda 2002, komedija, r: Danny DeVito, i: Robin Williams, Edward Norton, Catherine Keener, Danny DeVito, Jon Stewart, Pam Ferris, Michael Rispoli, Vincent Schiavelli, Harvey Fierstein) Dobra črna komedija, kjer Danny DeVito znova dokaže, da se spozna na svoj posel. Zgodba o otroškem tv zvezdniku Robinu Williamsu, ki ga zaradi škandala zamenjajo z mladim in obetavnim Edwardom Nortonom, sicer krokodilom Smoochyjem, ki mora potem ves čas prenašati njegove napade jeze, pametovanja svoje zoprne šefice Catherine Keener, blesarije bivšega boksarja Michaela Rispolija in dvojno igro menedžerja Dannyja DeVita, kateri ga zaplete celo z mafijcem Harveyjem Fiersteineom in poklicnim morilcem Vincentom Schiavelijem. Ravno prav nesramno, zabavno, dinamično, gledljivo, ostro in odlično odigrano.

Ocena: vredno ogleda

THE KENTUCKY FRIED MOVIE (zda 1977, komedija, r: John Landis, i: Evan Kim, Master Bong Soo Han, Bill Bixby, George Lazenby, Henry Gibson, Donald Sutherland, Tony Dow, Jim Abrahams, David Zucker, Jerry Zucker) Skupek več ali manj zelo zabavnih in učinkovitih skečev, ki so nastali v glavi znamenitega tria ZAZ, kateri nam je potem serviral filme Airplane, Top Secret, Naked Gun in Hot Shots, zasenčil celo Mela Brooksa in na novo izumil žanr parodije. Enter the Dragon, The Wizard of Oz, Deep Throat, blaxploitation filmi, filmi katastrofe in sodišč ter številni vulgarni skeči. Pisana paleta, parodija vseh parodij, začetek povsem novega humorja in ameriški odgovor na Leteči cirkus Montyja Pythona. Povedano drugače, The Kentucky Pyton.

Ocena: presežek

UP IN SMOKE (zda 1978, komedija, r: Lou Adler, i: Cheech Marin, Tommy Chong, Stacy Keach, Tom Skerritt, Edie Adams, Strother Martin) Film, brez katerega ne bi bilo Billa in Teda in glasbene uspešnice Because I Got High.Up in Smoke, prvenec kultnega dueta Cheech in Chong, dveh po svoje simpatičnih možakov, ki sta Woodstock generacijo podaljšala do srede osemdesetih, prvo uro teče namazano, zabavno in zelo gledljivo, nato pa mu zmanjka džointa in se na žalost spremeni le v komedijo, ki pozabi, da se je Woodstock končal z Woodstockom.

Ocena: nič posebnega

HOUSE OF GAMES (zda 1987, r: David Mamet, i: Lindsay Crouse, Joe Mantegna, Mike Nussbaum, Lilia Skala, J.T. Walsh, William H. Macy, Ricky Jay) Filmski prvenec Davida Mameta izgleda tako, kot da bi Alfred Hitchcock in Siegmund Freud režirala The Sting. Dobrodošli v hišo iger, dvojnih in trojnih prevar, ki jih na lastni koži občuti avantur željna psihiatrinja (Lindsay Crouse), katera se zaplete s sumljivim in strupeno privlačnim lisjakom (Joe Mantegna), ki jo nauči umetnosti varanja. Resnica in laž si podata roke, zgodba teče počasi in premišljeno, atmosfera kravžlja živce, koncu pa na žalost zmanjka zagona in originalnih prijemov, ki jih povsem po nepotrebnem nadomesti s patetičnimi klišeji. Povedano drugače, House of Games je film, ki obljublja veliko in nas na koncu prinese okoli.

Ocena: nič posebnega

GHOSTS OF MARS (zda 2001, grozljivka, r: John Carpenter, i: Natasha Henstridge, Ice Cube, Pam Grier, Clea DuVall, Jason Statham, Joanna Cassidy, Robert Carradine) Grozljivka, ki ji že v najavni špici zmanjka idej. John Carpenter, režiser, ki nam je dal  Halloween, In The Mouth of Madness, The Thing, Escape From New York, The Fog in They Live, se je tokrat podal na Mars, Natasho Henstridge poskušal spremeniti v Sigourney Weaver, nam razložil, da na tako imenovanem Rdečem planetu živijo zlobni zombiji in dokazal, da je z njegovo domišljijo nepreklicno konec.

Ocena: totalno sranje

THE CURSE OF THE JADE SCORPION (zda 2001, komedija, r: Woody Allen, i: Woody Allen, Helen Hunt, Dan Aykroyd, Charlize Theron, Elizabeth Berkley, David Ogden Stiers) Tretjerazredna kriminalna komedija. The Curse of the Jade Scorpion je brez dvoma ena najslabših Allenovih komedij, kjer celo njegove ponavadi zabavne enovrstičnice sekajo v prazno. Zgodba o dveh detektivih (Woody Allen, Helen Hunt), ki zaradi hipnoze prestopita na drugo stran in začneta krasti diamante, ves čas deluje sila povprečno, dolgočasno, nezanimivo in le redko zabavno. Povedano po Allenovsko, slabše kot Small Time Crooks in enako povprečno kot Manhattan Murder Mystery ter Shadows and Fog.

Ocena:  izguba časa

THE SALTON SEA (zda 2002, kriminalna drama, r: D.J. Caruso, i: Val Kilmer, Vincent D’Onofrio, Adam Goldberg, Luis Guzman, Anthony LaPaglia, Doug Hutchison, Glenn Plummer, Peter sarsgaard, Deborah Kara Unger, B.D. Wong, R. Lee Ermey, Meat Loaf, Shirley Knight, Danny Trejo) Film, ki ga reši briljantna zadnja tretjina, kjer hoče lačna podlasica pojesti tiča Valu Kilmerju, policistu, ki se je infiltriral v mafijske vrste. The Salton Sea je film, ki vse do zadnje sekvence ne pove kaj bi rad, kar je po eni strani zanimivo, po drugi pa dolgočasno. Zgodba o policistu, ki ni policist, o mafijcu, ki ni mafijec, o vdovcu, ki ne more preboleti svoje žene, in o mamilašu, ki ni čisto prepričan, da je mamilaš, teče ravno prav paranoično, melanholično in zadeto, da ji verjamemo, kar pa vseeno ne pomeni, da pademo noter, saj zaradi obilice premalo prepričljivih prizorov ves čas padamo ven. Povedano drugače, samo za tiste, ki jih ne briga zgodba, ker so jim dovolj le prizori.

Ocena: nič posebnega

BALLISTIC: ECKS vs. SEVER (zda 2002, akcija, r: Kaos, i: Antonio Banderas, Lucy Liu, Talisa Soto, Gregg Henry, Ray Park, Miguel Sandoval) Energično, divje, atraktivno in na žalost popolnoma brez duše ter dramaturgije. On, Antonio Banderas, je Ecks, upokojeni FBI agent. Ona, Lucy Liu, je Sever, nora deklina, ki bi se je ustrašil celo James Bond. Med njima se vnamejo iskre, ki v zrak vržejo pol Amerike, kar je prav, saj stojita na nasprotnih straneh, ki ju povezuje le razkošen arsenal različnega orožja. On je Kramer, ona pa ni Meryl Streep, saj dela zase, za svoj imidž, za naziv najbolj zmešane akcijske junakinje vseh časov. Ecks in Sever sta kot strip, le da nastopata v filmu, kot otroka Jamesa Bonda, ki tega nočeta priznati, in kot dva ljubimca, ki se nikoli ne poseksata do konca. Seksa dejansko ne rabita, saj je pištola je penis, bombe predigra, eksplozija pa orgazem. Šov se prične, dvoboj je divji, karizma strelja iz vseh koncev in krajev, vsaj za kanček solidne dramaturgije pa zaradi preteranega mamba džamba žal ni prostora. Pač film, ki se mu tako zelo mudi, da pozabi na gledalce in pade pod željo, da bi skupaj združil vse najboljše akcijske filme zadnjih let. Gledalci niso nasedli, Vin Diesel, Wesley Snipes, Jet Li in Sylvester Stallone so rekli adijo, Antonio ter Lucy pa bi si zaslužila veliko boljši film in franšizo.

Ocena:  izguba časa

SIMONE (zda 2002, komedija, r: Andrew Niccol, i: Al Pacino, Rachel Roberts, Katherine Keener, Winona Ryder, Jason Schwartzman, Daniel Von Bargen, Pruitt Taylor Vince, Jay Mohr, Elias Koteas) Prevara tisočletja. To je ona, Simone, Greta Garbo za novo tisočletje, prototip nove filmske, ki jo odkrije propadli režiser Al Pacino. Gledalci ponorijo, medijem se zmeša, oboževalci pa padajo skupaj. Simone je kot Mona Liza, le da živi, se smeji, joče in igra. Ko spremeni imidž, postane upornica in se loti še režiranja filmov, ji cena še zraste. Ko izgine in “oznani”, da je umrla, pa se spremeni v Marilyn Monroe, v največjo filmsko zvezdo vseh časov. Pa vendar, Simone, za prijatelje Simulation One, ima kljub temu eno veliko napako, eno veliko skrivnost, eno zelo nenavadno finto, ki jo seveda pozna samo njen kreator Al Pacino. Simone je namreč le računalniška simulacija, le izmišljena filmska zvezda, genialno skreirana virtualna realnost, ki jo Pacino spretno vkomponira v svoje filme, televizijske intervjuje in celo razprodane glasbene koncerte, da o podelitvi oscarjev, kjer se po glasovih članov akademije izenači sama s sabo, niti ne govorimo. Simone je, čeprav je ni, javnost pa kot veste vedno nasede ravno rečem, ki izgledajo tako, kot da so jih pravkar vzeli iz pravljice, iz imaginarnega sveta, ki zabriše kruto realnost. Andrew Niccol, režiser, ki nam je pred leti serviral Gattaco, je torej hotel reči to, da je čas razvajenih filmskih zvezdnic že zdavnaj mimo in da je računalniška animacija le vrnitev v stare dobre hollywoodske čase, ko so igralke počele natanko to, kar je od njih zahteval režiser. Danes namreč ne počnejo niti tistega, kar jim narekuje scenarij. Vsekakor  zanimiv in iznajdljiv filmček, ki pa me nikoli ni zares prepričal, saj mi je  ne glede na intrigantno zgodbo deloval sterilno, prazno in preveč hladno.

Ocena: nič posebnega

ONE HOUR PHOTO (zda 2002, dramski triler, r: Mark Romanek, i: Robin Williams, Connie Nielsen, Michael Vartan, Dylan Smith, Eriq La Salle, Erin Daniels, Gary Cole) Mojstrovina, ki bi morala Robinu Williamsu prinesti drugega oscarja. Robin Williams je Seymour Parrish, prijazni, malce nenavadni možakar, ki cele dneve razvija filme, uživa srečo drugih družin in vsak večer zaspi popolnoma sam, saj nima ne punce, kaj šele prijateljev. Posebej všeč mu je Connie Nielsen, vzorna zakonska žena in mati majhnega dečka, ki jo na slikah spremlja že od otroštva. In ko ugotovi, da jo mož Michael Vartan vara z drugo, se mu zmeša, saj ima občutek, da pripada njeni družini, da je njen izgubljeni brat, njihov malce nenavadni stric. Nočna mora se prične, klišejev praktično ni, zgodba teče kot namazana, Robin Williams igra tako dobro kot že dolgo ne, gledalec pa je seveda več kot srečen, da so klasično fotografijo že zdavnaj nadomestili digitalni aparati.

Ocena: presežek

THE GOOD GIRL (zda 2002, komedija, r: Miguel Arteta, i: Jennifer Aniston, John C. Reilly, Jake Gyllenhaal, Tim Blake Nelson, Deborah Rush, Mike White, John Carroll Lynch) Jennifer Aniston je good girl, povsem flegmatična punca brez čustev, ki svojega moža (John C. Reilly) pridno vara s svojim mladim sodelavcem (Jake Gyllenhaal), za kazen smukne še med rjuhe z družinskim kolegom (Tim Blake Nelson) in na koncu kljub temu potegne srečen konec. Kliše, ki ni kliše. Že videna zgodba, ki je niste videli še nikoli. Prav posebna atmosfera, ki bi jo zavidala celo brata Coen. In dokaz, da znajo v Ameriki še vedno delati zelo originalne filme, če se jim seveda zahoče.

Ocena: presežek

OFFICE SPACE (zda 1999, komedija, r: Mike Judge, i: Ron Livingston, Jennifer Aniston, Ajay Naidu, David Herman, Gary Cole, Orlando Jones) Izvrstna »poslovna« komedija Mikea Judgea, ki nam je dal tudi risane kulte Beavis and Butt-Head in King of the Hill. Office Space, sicer tudi istoimenska risanka iz leta 1991, ki jo je ravno tako kreiral Mike Judge, Woody Allen risank, je film, ki se briljantno poigra iz neumnih in strahopetnih, ki cele dneve sedijo, buljijo v računalnik in ubogajo svojih deset šefov, ki jim trobijo ene in iste reči. Črna komedija, farsa, ironija, parodija in ravno prav zabavni dialogi tvorijo edinstveno in neponovljivo komedijo, ki je leta 1999 ni videl skoraj nihče, kar pomeni, da so tudi neumni in strahopetni uslužbenci ostali doma in si niso vsaj malo popestrili svojega praznega življenja.

Ocena: presežek

EXISTENZ (kanada/francija/anglija 1999, znanstvena fantastika, r: David Cronenberg, i: Jennifer Jason Leigh, Jude Law, Ian Holm, Willem Dafoe, Christopher Eccleston, Sarah Polley) Film, ki virtualno realnost pošlje v vrtec.Existenz, tudi istoimenska računalniška igra, ki si jo je izmislila Jennifer Jason Leigh, Bill Gates skozi možgane Davida Cronenberga, ljubitelja morbidnih, grotesknih, krvavih in ogabnih zgodbic, je film, ki se poigra z računalniško virtualno resničnostjo in nam predstavi povsem nov pogled na fantazijski svet, ki glede domišljije kot za šalo pohodi filma Strange Days in The Lawnmower Man. Jennifer Jason Leigh si je namreč izmislila igro, ki živi, igro, ki se priklopi na človeka in iz njegove hrbtenice črpa energijo. Tak je David Cronenberg, vedno nor, domiseln in originalen, pa čeprav se zdi, da ves čas potiho plonka svoj Videodrome iz začetka osemdesetih, kjer pač še niso poznali virtualne realnosti. Existenz je film, ki konzolo za virtualno realnost sestavi iz mesa, tkiva in krvi, ki igralcu, kateri se sprehaja po raznih izmišljenih svetovih, omogoča realnost, realnejšo od prave realnosti. Baterije in elektrika niso več potrebni, problem, ki resno ogrozi genialno računalniško noviteto, pa se začne v trenutku, ko se konzola okuži in začne umirati. Jennifer Jason Leigh se skupaj z Judeom Lawom sprehaja po raznih svetovih, se za kosilo fila z mutantskimi stvori, doživlja spolne dražljaje med porivanjem prsta v odprtino na hrbtu, kamor se vklopi konzola, in išče način, s katerim bi rešila obstoj celotne igre, ki je odvisna od okužene konzole. Existenz je torej kot Cronenbergov Crash, le da glavne igralce ne vzburjajo nesreče, marveč potovanje po številnih izmišljenih svetovih, kjer se da s pištolo, ki namesto metkov strelja človeške zobe, priti zelo daleč.

Ocena: vredno ogleda

THE PLEDGE (zda 2001, dramski triler, r: Sean Penn, i: Jack Nicholson, Robin Wright, Aaron Eckhart, Benicio Del Toro, Costas Mandylor, Vanessa Redgrave, Helen Mirren, Mickey Rourke, Sam Shephard, Lois Smith, Harry Dean Stanton) Malce predolga in premalo napeta ekranizacija znamenitega romana nemškega pisca Friedricha Durrenmatta, ki so jo Nemci na velika platna prvič prenesli že leta 1958, kjer je morilca deklic igral Gert Frobe, kasnejši Bondov negativec Goldfinger. Vsi tisti, ki ste ujeli tv film Es Geschah an Hellichten Tag iz leta 1997, sicer ravno tako ekranizacijo Durrenmattovega romana o detektivu, ki se infiltrira v hišo matere samohranilke, da bi s pomočjo njene hčerkice ujel psihopatskega serijskega morilca, ljubitelja rdečih oblekic in svetlih las, zelo dobro veste kaj manjka ameriški verziji, kjer detektiva igra Jack Nicholson, mater pa Robin Wright. Vse skupaj je malce preveč bledo, razvlečeno in hladno, cela kopica znanih igralcev pa po nepotrebnem asistira v minutnih vlogicah. Režiser Sean Penn, avtor briljantne drame The Crossing Guard, kjer je ravno tako igral stari dobri Jack, je tokrat pač padel po lastno težo, računal na dejstvo, da nihče ni videl drugih ekranizacij Durrenmattovega romana in se na srečo kljub temu odkupil s povsem originalnim koncem, ki odtehta večino prej naštetih pomankljivosti.

Ocena: nič posebnega

 

Avtor IZTOK GARTNER, zapisano 18.11.2010 ob 23:55 pod kulti, klasike & filmski svet, recenzije. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

7 odgovorov na “Recenzije”
  1. Papir - 21.11.2010 ob 21:18

    Wonder Boys je eden najboljših filmov ever. Visoko na mojem seznamu najljubših. Stokrat sem ga gledala, pa bi ga še stokrat. Pa še Tobey igra … ne bi moglo biti lepše :)

  2. IZTOK GARTNER - 21.11.2010 ob 21:31
    IZTOK GARTNER

    Dober je, dober, a tako dober kot praviš ti, pa tudi ni :)

  3. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: Red, Due Date - 14.12.2010 ob 22:33

    [...] atmosfera in tempo sta še slabša kot v skrpucalu Knight and Day, dramaturija pa sodi v trapariji Ballistic: Ecks vs. Sever in Killers, če omenim le nekatere skrajno slabe žanrske izdelke zadnjih let. Slab film, kjer [...]

  4. Recenzije: Casino Jack, Monsters, Never Let Me Go, The Company Men « IZTOK GARTNER - 13.01.2011 ob 16:53

    [...] organi prekupčuje kot še nikoli. Režiser Mark Romanek, sicer tudi avtor odličnega filma One Hour Photo, drugače pa režiser video spotov za Janet Jackson, Madonno in Michaela Jacksona, svoje delo [...]

  5. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije - 22.07.2011 ob 03:12

    [...] šefom. In to je res kriza. Huda kriza. Hujša od tiste, ki je usekala Michaela Douglasa v filmu Wonder Boys. Toda pozor, film režira Paul Weitz, prvak Ameriške pite in solidnega filma About a Boy, kar [...]

  6. Pepi - 16.08.2014 ob 19:06

    Ej Iztok, Smoochy je nosorog, ne krokodil. Joj!

  7. IZTOK GARTNER - 16.08.2014 ob 19:30
    IZTOK GARTNER

    Nimam pojma zakaj sem napisal krokodil :)

Na vrh

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !