LIFFe 2010: Life During Wartime, Lourdes

14.11.2010 ob 04:07

LIFE DURING WARTIME

Todd Solondz je leta 1998 posnel Happiness, fenomenalno in zelo provokativno črno komedijo, kjer smo se smejali rečem, ki se jim ne bi smeli. Happiness je bil film, kjer nam je bilo nerodno, da se smejimo, saj se je med drugim dotaknil tudi kontroverzne pedofilije. Pač super provokacija, ki jo je kronala tudi dobra igralska ekipa. Life During Wartime, nekakšno nadaljevanja, no ja, reciklaža Happinessa, je žal daleč od pričakovanega. Je le film, ki mu manjka vse tisto, kar je imel Happiness. In film, ki dejansko slabo obrača provokacije Happinessa. Tudi tokrat imamo otroka, ki ga zanimajo odrasla vprašanja, le da ga Solondz ne podloži z dovolj svežimi in udarnimi dialogi, marveč se zadovolji s povprečnim črnim humorjem. Če dejansko šepajo že prizori z otrokom in njegovo mamo (Allison Janney), ki so vendarle najboljši del filma, o vsem ostalem niti ni vredno izgubljati besed. Ne bom rekel, da gre za slab film, rekel pa bom, da gre za film, ki ne upraviči svojega predhodnika in svežine, ki jo je Solondz navsezadnje pokazal tudi v filmu Storytelling iz leta 2001. Okej, prizor, kjer se zavaljeni in skoraj 70 letni Michael Lerner in omenjena ter več kot 50 letna Allison Janney spravita k seksu, resda ni nekaj vsakdanjega, toda vseeno ni nič novega in takšnega, da bi lahko gledalec spregledal napake ter preveč površno nizanje ostalih zgodbic ter likov, kjer nekaj časa vzameta tudi dečkov oče Cieran Hinds, ki se po aretaciji zaradi pedofilije vrne iz zapora, in mamina čudaška sestra Shirley Henderson, ki se ji prikazujejo mrtvi nekdanji ljubimci.

Ocena: nič posebnega

LOURDES

Tole je še en film o čudežu, zgodba o invalidnem dekletu (premalo prepričljiva Sylvie Testud), ki se udeželi romanja v Lurd in upa na čudež, ki se ji tudi dejansko zgodi. Film o tem, da se invalid, če ne bi bil več invalid, ne bi dobro znašel v okolici. In o tem, da prav taka romanja kot je Lurd, hendikepiranim posameznikom dajejo upanje za odrešitev, ki pa se žal zgodi le v filmih. Dolgočasna, kljub tematiki prazna in nezanimiva, preveč hladna, sterilna, stereotipna in razvlečena verska drama, kjer gledalec ostane pred vrati in se ga prikazani čudež ne dotakne na pravi način.

Ocena: izguba časa

LIFFe 2010:

Kynodontas
Ondine
Lebanon
Stones in Exile
No One Knows About Persian Cats
The Good Heart
Winter’s Bone
Foster Child
The Unloved
Les Amours Imaginaires
Kinatay
Los Viajes del Viento
Jerichow
Buried
Ajami
Serbis
Alamar
Carancho
Norteado
El  Secreto de sus Ojos

 

2 komentarjev na “LIFFe 2010: Life During Wartime, Lourdes”

  1. urha pravi:

    zanimiva kritika lourda.. imas je dokaj enake poglede na film kot jaz, ko sem ga gledala.. zdel se mi je kot kaksen krizev pot, vleklo se mi je, cakala sem konec, zehala sem, sedez je bil trd.. vsi atributi, ki navadno ciljajo na slab, dolgocasen film..
    a vendar sem v kasnejsi diskusiji s kolegicami prisla do spoznanja, da gre v bistvu za izjemen film, ki ga naredi dolgocasnega njegova pocasnost.. in hkrati tudi nasa pricakovanja, osredotocena na (dinamicno) zgodbo.. in da me je odbil poboznjaski kontekst.. to sploh ni film o cudezu, ampak pronicljiva antropoloska studija o romanju, katoliskemu turizmu, ki se vseskozi giblje med profanim in svetim.. dekle je le rdeca nit za zgodbo.. za take pocasne filme je potrebno ostro in nekoliko izobrazeno oko.. da uzres vse nianse, ki se morda zdijo nepomembne, a so prav obratno, zelo povedne in zanimive.. tako si lahko stvoris kontekst.. o interakciji ene najbolj vplivnih institucij s posamezniki.. menim, da brez poznavanja cerkve ne mores dobro razumeti nase druzbe..

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Hm, na nek način se strinjam s tabo, toda žal mi tudi vsega tega, kar praviš, tale film ni pokazal na dovolj dober način, ampak se je ne glede na vse podpomene vlekel ter obračal klišeje tematike, ki smo jo na filmu videli že stokrat.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !