Recenzija: Paranoira

9.11.2010 ob 01:34

slovenija 2010, režija: Andraž  Jerič, igrajo: Matjaž Zaza Juren, Katja Buda, Jani Sever

Okej, tale enajst minutk trajajoči filmček resda več kot ujame atmosfero filma noir, toda kaj, ko je kljub temu še vedno tipični slovenski film. Patetična in preterana glasbena spremljava, butasti monologi, slabi dialogi, sterilni kadri in lesene igralske kreacije. Dejansko podcenjevanje inteligence slovenskega gledalca, kjer mu ustvarjalci asociacije na film noir dobesedno porinejo pod nos in ga tretirajo kot totalnega butla. Jp, Katjo Buda na koncu podpišejo kot femme fatale, film pa že v naslovu nosi oznako noir. Plus cigareti, črnobela tehnika, monologi starih dobrih noir klasik in detektiv, ki fatalko pač ubije že v prvem kadru, rekoč: “Ne boš ti mene jebala.” Čeprav film traja vsega 11 minut, gledalec išče tipko za hitro previjanje, saj se dejansko ne zgodi ničesar. Le neskončni kadri vlečenja trupla in slepec Jani Sever, ki sprehaja svojega psa. Dolgčas brez energije in precej patetičen poklon žanru, ki mu slovenski filmarji ne bodo dorasli vse dokler jim ne bo jasno, da za dober noir ni dovolj le cigaretni dim.

Ocena: izguba časa

 

10 komentarjev na “Recenzija: Paranoira”

  1. Tina M Tina M pravi:

    Se mi zdi, da je “slovenski film” počasi postal že izraz za žanr :)

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    O tem sem pisal že pri recenziji filma Piran-Pirano :)
    http://iztokgartner.blog.siol.net/2010/10/21/recenzija-piran-pirano/

  3. sendvić pravi:

    Bojim se, da pretiravanje z žanrskimi klišeji filma noir ne vidiš kot šalo zaradi pomanjkanja smisla za humor. Sicer pa je pa za kritika film označit za “tipično slovenski” vsaj tako izvirno kot če filmar gledalcem servira vrsto najočitnejših klišejev.

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Da detektiv ustreli fatalko, je dobra fora, vse ostalo žal ne. Niti kot parodija, niti kot poklon filmu noir.

    Glede na to kako jebeno klišejski so slovenski filmi, je izraz odličen opis.

    Kot sem že povedal, “slovenski filmi” je postal oznaka za žanr, tako za en kurac je velikokrat. Sploh ni več treba reči “tipični slovenski film”, dovolj je le “slovenski film”.

    Seveda so izjeme, a premalo jih je.

  5. mr.x pravi:

    Poglej film še enkrat. Glej frejme ki jih ni, he he. :)
    Kliše ponesreči ali kliše namerjen in primerno izvršen zame ni enak kliše.
    Tipičen slovenski film bi bil zame če bi bil resen film narejen v noir žanru kar že samo po sebi izpade pretenciozno in klišejasto. Narediti parodijo/poklon v enem je kar izziv, kako je film to zadel naj presodi vsak sam.

  6. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Problem je v tem, da je meni delovalo preveč resno in zato pretenciozno, poskusi štosa pa so izvodeneli takoj po strelu v fatalko.

    Vnovičen ogled? Ne da se mi, ni vredno :)

    Je pa pri vsakem slabem izdelku izgovor, da gledalec ni razumel štosa, več kot priročen :)

  7. definedivne pravi:

    Res so bile igralske kreacije lesene, saj ko enkrat vidiš briljirati avtorja bloga v filmu (ki, opa opa, ni kratek ampak dolgometražen in se ne vleče in je v vsem svojem sijaju tisto kar naj bi slovenski film bil) TO JE ON, je leseno prav vse na slovenskem igralskem parketu.
    To je on; kako se že reče na tvojem blogu, Presežek.

  8. Anže pravi:

    Neverjetno butasta zgodba, slabi dialogi, necerjetno slaba igra, grozovito slab umor. Totalno sranje.

  9. Octopiss pravi:

    Kje se da videti TO JE ON?

  10. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Definedivne, če je To je on imel kaj dobrega, so to igralske kreacije glavnih igralcev, ki so bile vse prej kot lesene in dolgočasno teatralne. Če meniš, da ni res, želim slišati argumente.

    Octopiss, videti se ga je dalo v kinu.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !