Recenzije: The Social Network, Wall Street: Money Never Sleeps

8.11.2010 ob 15:52

THE SOCIAL NETWORK

The Social Network, biografija Facebooka, no ja, njegovega ustanovitelja Marka Zuckenberga (dovolj zanimivi Jesse Eisenberg), “otroka” Billa Gatesa, ki jo je posnel David Fincher, ki je po slabem Benjaminu Buttonu spet v odlični formi, me je prepričal zavoljo super tempa in dinamike, kompleksno predstavljene zgodbe, odlično vkomponiranega humorja, dobrih igralskih kreacij celotne ekipe, spretne režije, izvrstne atmosfere, aktualne tematike in dejstva, da ne filozofira in ne moralizira, marveč udari surovo biografijo, kjer gledalca posrka v energično, prepričljivo prikazano, napeto in zanimivo dogajanje, kjer zgodba ves čas prebrisano skače iz sedanjosti v preteklost in ujame vse ključne momente pri nastanku mega popularnega Facebooka. V vlogi Seana Parkerja, ustanovitelja Napsterja, je presenetljivo dober tudi Justin Timberlake, ki je končno ujel film, katerega so zavrteli v redni distribuciji, še boljši pa je Andrew Garfield, ki upodobi Eduarda Saverina, soustanovitelja Facebooka, ki ga Zuckenberg in Parker čez čas poslovno izigrata. Odlično narejen, karizmatičen, barvit, pester, odlično zastavljen in še bolje izpeljan film, kjer se vse sekvence in vsi izvrstni dialogi sestavijo v prepričljivo in močno celoto, vredno tako interesantne tematike, kjer David Fincher potegne vse prave niti in sešije mojstrovino, pa četudi dobi gledalec občutek, da dejansko ne gleda čisto nič posebnega. In prav v tem je veličina filma The Social  Network. V svoji osnovi je izjemno preprost, dejansko pa  hudičevo zahteven, kompleksen in zajebano natančen.

Ocena: presežek

WALL STREET: MONEY NEVER SLEEPS

Wall Street 2 ima nekaj izjemno dobrih sekvenc, ki upravičijo sloves originala iz osemdesetih. Recimo uvodna sekvenca, kjer Gordon Gekko, jp, rekel sem Gordon jebeni Gekko, pride iz zapora in mu paznik vrne tudi zastarel mobilni telefon. Gekko je pač fosil, poslovnež iz nekega drugega časa, ki ga ni več. Majstor Reaganove Amerike, ki je v novem tisočletju popolnoma propadla. Nič čudnega, da se Frank Langella, ki prav tako igra ostarelega bogataša Louisa Zabela, vrže pod vlak, ko mu mladi, še bolj pokvarjeni in povzpetni Josh Brolin, ki igra bajno premožnega Jakea Moorea, uniči posel in prevzame investitorje. Dobre so tudi sekvence z Elijem Wallachom, tem legendarnim glumcem, ki jih šteje že 95 in filme še vedno snema s polno paro. Njegovo oponašanje ptičev je čista klasika filmske umetnosti in dejansko najboljši del celega filma, kjer seveda blesti tudi Michael Douglas, ki ima po sto letih v kinu film v pravem pomenu besede. Samo Douglas zna tako odlično igrati take modele kot je Gordon Gekko. Samo Douglasu verjamem, da bi lahko kak Gekko živel tudi v resnici. Prav zato je njegovo predavanje na univerzi tako zelo vrhunsko, tako zelo realno, tako zelo prepričljivo. Kot prizor, kjer sreča Buda Foxa, ki ga seveda spet igra Charlie Sheen. Ta prizor je za anale, vsaj tako nostalgičen in dober kot scena iz filma The Expendables, kjer so se v cerkvi srečali Stallone, Schwarzenegger in Willis. Te fore so dokaz, da Oliver Stone še vedno zna. Da je še vedno vrhunski hollywoodski plejer, ki ima zadnja leta pač nesrečo pri izbiri projektov. Tako, zdaj pa k slabim stvarem filma, ki jih je žal več kot dobrih, kar pomeni, da gre dejansko za razočaranje in celo za žalitev originala, če sem malce preoster. Tole žal ni zgodba o vrnitvi Gordona Gekka, tole je film, kjer je Gekka le za vzorec, ali še bolje, kjer je Gekko skorajda cameo, če malo pretiravam. Glavni je pač mladi Shia LaBeouf alias Jake Moore, desna roka Franka Langelle, ki se hoče po njegovem samomoru maščevati Joshu Brolinu. Seveda s pomočjo Gordona Gekka, ki pa ga zasenčijo tudi povsem nepotrebni prizori ljubezenskih težav z Jakeovo punco Carey Mulligan, ki je, uf, kako priročno, tudi hčerka Gordona Gekka. Jp, Wall Street 2 tako ni borzni triler in jebena vrnitev kultnega lika, marveč na trenutke patetična in premalo zanimiva zgodba mladega japija, ki se pač vleče na legendaren naslov. Povedano drugače, Gekka je premalo, balasta je preveč. Gekko je le del zgodbe, moral pa bi biti glavna faca. Podobno kot v filmu Once Upon a Time in Mexico, kjer je bilo vse drugo bolj pomembno od Antonia Banderasa, pa četudi je šlo za novo poglavje Desperada, no ja, El Mariachija. Take finte niso kul, take finte so žalitev za gledalca, ki je vendarle pričakoval povsem drugačen film in bi lahko Shio LaBeoufa gledal v kakem drugem filmu. Wall Street je film Michaela Douglasa kot je Indiana Jones film Harrisona Forda. Steven Spielberg, ki je prav LaBeoufa vključil v novega Jonesa, se je tega zavedal in Fordu kljub temu dal dovolj skrintajma, medtem ko ga je Oliver Stone prav na tem mestu močno polomil in Douglasa porinil v drugi plan. To pa je vsaj zame napaka, ki je ne morem oprostiti. Tudi zato, ker so prizori, kjer ni Gordona Gekka, hudičevo povprečni.

Ocena: nič posebnega


 

11 komentarjev na “Recenzije: The Social Network, Wall Street: Money Never Sleeps”

  1. Tina M Tina M pravi:

    Moram reči, da je tudi mene Wall Street malo razočaral. Seveda je imel svoje odlične trenutke, ampak v celoti ni bil nevemkaj, nekateri prizori so bili skorajda pravljični. Mislila sem, da grem gledat film z jajci.. :)

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Ta “pravljica” je zmotila tudi mene. Pa tudi to nenenhno ukvarjanje z odnosom oče hči tudi. To je Gordon Gekko, jebemti, ne pa socialna dramica in romantična štorija.

  3. alenka pravi:

    Social Network – se strinjam z zadnjim stavkom, ampak tale film mene ni navdušil. da ne bo pomote, film JE dobr, ampak it’s just not my cup of tea i guess? na momente se mi je prav vlekel, ne ležijo mi tele birokratske al kak se naj izrazim scene. pač sam film je zgodba, sicer zlo dobro predstavljena, ampak mene pustila kar hladno no…

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Uf, meni pa je bil tako tekoč, pester, bistroumen in dinamičen, da sem mu komaj sledil.

  5. tina pravi:

    ja, jaz sem tudi na začetku večkrat zavrtela nazaj in še enkrat pogledala, ker je tempo tako zelo noro hiter, da sploh ne veš kaj točno se dogaja in je treba biti zbran … ampak to je kul, to te pušča v stalni pripravljenosti in v bistvu aktivno vključuje igralca, kar manjka mnogim filmom tega časa, oz. bolje rečeno kar večini.

  6. Oskarji 2011: nominacije « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] Swan, The Fighter, Inception, The Kids Are All Right, The King’s Speech, 127 Hours, The Social Network, Toy Story 3, True Grit in Winter’s [...]

  7. Oskarji 2011 « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] inception/ animal-kingdom/ the-kids-are-all-right/ rabbit-hole/ the-kings-speech/ 127-hours/ the-social-network/ toy-story-3/ winters-bone/ blue-valentine/ the-town/ alice-in-wonderland/ how-to-train-your-dragon/ [...]

  8. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: Friends With Benefits, Midnight in Paris, The Beaver pravi:

    [...] kar pomeni, da praktično noben njegov film ni igral v kinu tako kot se spodobi. Vse do lanskega Socialnega omrežja, ki je bil njegova terna, in seveda do letos, ko je zadel v polno z Bad Teacher, nato pa še s [...]

  9. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: Middle Men, Slave, Manson My Name is Evil pravi:

    [...] film, nekakšen miks Boogie Nightsa, The Social Networka in Casina, zelo kompleksna, odlično odigrana, živahna, karizmatična, izvrstno posneta, zanimiva, [...]

  10. IZTOK faking GARTNER » Recenzija: Jobs pravi:

    [...] pa tudi z računalniki, ki so, kot je dejal sam, spet postali kul. Dober film, resda ne tako kot The Social Network, a vseeno tako, da nimam pojma, zakaj folk tako zelo teži in obrača hrbet, kritiki pa šinfajo na [...]

  11. IZTOK faking GARTNER » Eli Wallach (1915–2014) pravi:

    [...] ki je filme kot po tekočem traku snemal vse do leta 2010, ko se je poslovil z drugim delom Wall Streeta. Četudi sem vedel, da je star ko Zemlja, mi je bilo čudno, da je nenadoma odnehal, kar pomeni, da [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !