Recenzija: Devil

3.11.2010 ob 23:20

DEVIL (Hudič)

S hudičem so se tako ali drugače ukvarjali mnogi filmi, recimo mojstrovini The Omen in Rosemary’s Baby, pa tudi meni zelo dober End of Days, če omenim le nekatere. Tokrat se ga je lotil še M. Night Shyamalan, kot avtor zgodbe in producent, v dovolj zanimivi, klavstrofobični in napeti situaciji, ki pa vendarle premore premalo zbujanja srha, da bi gledalcu zares ostala v spominu. Okej, finale, kjer hudič končno pokaže človeško podobo, je vsekakor strašljivo in tisti hip, ko se to zgodi, učinkovito ter šokantno, toda to je premalo za končni učinek in za kakšen resen presežek žanra. Dejansko gre za znano zgodbo skupine ljudi, ki se znajdejo ujeti v istem prostoru, tokrat v dvigalu, ali če hočete, za rimejk Umora na Orient Expressu Agathe Christie, kjer se pač do konca ne ve kdo je morilec, saj med vsakim umorom zmanjka luči v dvigalu. Igralski ekipi manjka kaka vsaj približno znana faca, karakterji posameznih likov pa so v zgodbo vkomponirani prehitro in preveč površno, da bi gledalec dihal z njimi in pokazal potrebno empatijo. Kljub temu pa Devil ni slab film, saj uspe ohranjati napetost in pričakovanje naslednjega prizora. Le nekajveč sekvenc za tresenje gledalca mu manjka, da o koncu, ki deluje patetično in nerealno, raje ne začnem izgubljati besed.

Ocena: nič posebnega

 

2 komentarjev na “Recenzija: Devil”

  1. Tina M Tina M pravi:

    Najprej sem se ogledu tega filma upirala, ker sem mislila, da me bo strah še kak teden po tem, ampak me (presenetljivo) ni. Mogoče zato, ker sem pri ključnih trenutkih zaprla oči, ampak… lahko bi bilo huje :) Me je pa malo spreletavalo ob tistem ”tihem strmenju” proti koncu filma :)

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Tisto je res dobro, tudi mene je bilo strah, a nekega večjega učinka res ni bilo po koncu filma.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !