Recenzije: Se7en, Misery, The Abyss

25.10.2010 ob 15:56

SE7EN (zda 1995, triler, r: David Fincher, i: Brad Pitt, Morgan Freeman, Kevin Spacy, Gwyneth Paltrow, R. Lee Ermey, Richard Roundtree)

Triler, ki je na novo izumil žanr.

Se7en je leta 1995 udaril povsem nepričakovano, nenadno in ostro kot britev (jp, če bi se z njim skušali obriti, bi se urezali). Še bolj udarno kot The Silence of the Lambs in Cape Fear. Gledalce je ujel povsem nepripravljene in jim za vedno zjebal respiratorni sistem. Jasno, saj je v prvo vrsto postavil morilca (zlovešči in nepozabni Kevin Spacey), ki citira Miltonov Paradise Lost, Dantejevo Božansko komedijo, Capotejev In Cold Blood, Chaucerjeve The Canterbury Tales, De Sadea, Beneškega trgovca in Tomaža Akvinskega. Hladnokrvnega psihopata, ki obvlada sedem smrtnih grehov. Ki želi očistiti človeštvo. Ki dela v službi Boga, za višje cilje, za nekaj dobrega, lepega in takšnega, da se ga bodo spominjali do konca življenja. Zaradi njegovih dejanj bo svet boljši, lepši in bolj pošten, če se spravimo v njegovo bolno glavo. In tu so požrešnost, pohlep, lenoba, pohota, napuh, zavist in jeza. Sedem smrtnih grehov, ki jih psiho splete v svoje remek delo. Svoj labodji spev, svoje krvoločno, brutalno in morbidno umorjene žrtve. Nesrečnike, ki so si po njegovem smrt zaslužili. Drži, tip misli, da je mesija. Odrešenik grešnikov, ki ga lovita detektiva David Mills (Brad Pitt) in William Somerset (Morgan Freeman), zagreta policista, ki seveda nimata pojma, da bosta na koncu prav onadva glavni del njegovega načrta. Njegovega master plana, ki ga zagreto plonka tudi Jigsaw iz Žage. »Če bo iz njegove glave slučajno priletel NLP, se ne smeš čuditi,« mlademu, zaletavemu in divjemu Millsu pojasni preudarni, umirjeni in premeteni Somerset, ki se zaveda, da ima opravka z najbolj krvoločnim, morbidnim in grozljivim serijskim morilcem v človeški zgodovini. Zajebanim psihopatom, ki bi se smejal celo Jacku Razparaču, Davidu Berkowitzu, Charlesu Mansonu, Tedu Bundyju, Edu Geineu in Johnu Wayneu Gacyju. Kurčevim norcem, ki si za vsako žrtev vzame čas. Veliko časa. Tako veliko, da vsak umor potem zgleda kot umetnina. Kot pofukani performance. Kot delo umetnika, ki platno zamenja s trupli. Debeluha fila s hrano in plastiko tako dolgo, da mu poči želodec. Manekenko iznakazi in poreže po obrazu. Lenuha zadrogira in pohablja celo leto. Odvetnik si mora odrezati del telesa. Prostitutka pa faše dildo na koncu katerega je ostro rezilo. Vzgojne kazni za hude grehe v glavi peklenskega norca, ki so ga tako ali drugače za svojega vzeli vsi podobni filmi po letu 1995. Tudi tistih tisoč, v katerih je igral Morgan Freeman. Zares prelomen, kulten in dober film, po katerem nihče več ne bo požrešen, len, pohlepen, pohoten, zavisten, samovšečen in jezen. Z odlično in morasto atmosfero, ki gledalca ne spusti nikoli več. In seveda z vrhunsko režijo Davida Fincherja, ki tako dobrega filma ne bo ponovil nikdar več.

Ocena: 9/10


MISERY (zda 1990, triler, r: Rob Reiner, i: James Caan, Kathy Bates, Richard Farnsworth, Lauren Bacall, J.T. Walsh)

Bojte se oboževalcev.

»I’m your number one fan,« zelo znanemu in hudo popularnemu pisatelju Paulu Sheldonu (James Caan) pove medicinska sestra Annie Wilkes (Kathy Bates), ko ga reši iz razbitega avtomobila. Prav imate, gospa ga obožuje. Fanatično, strastno, patološko in psihopatsko. Tako zelo, da zahteva, da v svojem novem romanu ne ubije glavne junakinje Misery in da ga ne spusti iz svoje hiše. Iz snežnega meteža, pokvarjenih telefonov in polomljenih nog. Sheldon, ki bi mu lahko bilo ime tudi Sidney, se sprva ne zaveda situacije, v kateri se je znašel, saj mu Annie pomaga, ga neguje in zanj skrbi štiriindvajset ur na dan. Jasno, le kateri zvezdnik ne bi bil vesel svojega največjega oboževalca, ki doma hrani vse njegove knjige in članke ter se na pamet nauči vseh podatkov njegove biografije. Toda to ni raj, to je pekel. Jebena nočna mora, twilight zone na kvadrat, kjer v glavni vlogi nastopa tudi macola, s katero se da fino polomiti gležnje. William Hurt, Jack Nicholson, Al Pacino, Robert De Niro, Dustin Hoffman, Kevin Kline, Michael Douglas, Harrison Ford, Richard Dreyfuss, Warren Beatty, Gene Hackman in Robert Redford so se ustrašili glavne vloge, z oskarjem nagrajena Kathy Bates, ki je bila jezna, da je režiser Rob Reiner na montažnem pultu pustil prizor, kjer Annie s kosilnico zverinsko ubije mladega policista, pa je vlogo dobila namesto Anjelice Huston. Kultna roba in gotovo ena boljših ekranizacij romana Stephena Kinga, ki Paulu Sheldonu v pisani besedi noge odseka.

Ocena: 9/10


THE ABYSS (zda 1989, znanstveno fantastična pustolovščina, r: James Cameron, i: Ed Harris, Mary Elizabeth Mastrantonio, Michael Biehn, Kimberly Scott, Chris Elliott, J. C. Quinn)

Briljantna podvodna ekstravaganca.

Samo James Cameron je bil leta 1989 tako nor, da se je spustil globoko pod vodo, dobil 70 milijonski budžet in posnel film o skupini prostovoljnih potapljačev, ki morajo najti izgubljeno nuklearno podmornico in se spoprijateljiti z nezemljani, katere skrbi usoda našega planeta. In samo James Cameron je znal v tako tehnično, efektov polno, napeto in kibernetično pustolovščino več kot odlično premešati čustva, dramaturgijo in vse tisto, kar takšni filmi ponavadi nimajo. Ravno zato je The Abyss mojstrovina. Večen film. Film z dometom, ki zadane ob vsakem gledanju. Najbolj pogumna sta Ed Harris in Mary Elizabeth Mastrantonio, ki pokaže romantično inačico prizora iz Osmega potnika, kjer zlobna vesoljska pošast čisto od blizu diha v Sigourney Weaver. Tokrat so nezemljani namreč prijazni. Kot v Spielbergovih Bližnjih srečanjih, kot v filmih, ki trganje mesa zamenjajo z idejami in svežino. In ko pridemo do prizora, kjer Ed Harris na dnu morja tipka sporočila, nas useka cmok. Tak zares velik in močan cmok, ki ga še povečajo prizori, ki sledijo. Ali kot pravi Harris: »Don’t cry baby.« Težko, Ed, zelo težko.

Ocena: 10/10

 

16 komentarjev na “Recenzije: Se7en, Misery, The Abyss”

  1. Filip pravi:

    Se7en – odličen film, ni kaj. Komaj čakam Fincherjevo verzijo ‘Dekleta z zmajevim tatujem’ :)
    Misery je pa itak eden izmed mojih naj naj trilerjev.

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Ne boš verjel, a ko sem ga videl prvič, nisem bil tako zelo navdušen. Sedel sem na balkonu kina, doma pozabil očala in dejansko zelo slabo videl dogajanje na platnu, saj je zelo temačna in meglena atmosfera. Napako sem popravil že teden dni kasneje, ko sem čutil, da moram vse skupaj videti še enkrat.

    Glede Dragon Tattooja, hm, ne vem kaj bi rekel. Dejstvo, da režira Fincher, je super, dejstvo, da producira Hollywood, pa me močno straši.

    Misery je meni odličen, toda ko sem ga nekaj časa nazaj gledal še enkrat, nisem več padel po tleh. Morda ni bil pravi dan, morda pa je to res film za enkrat, saj potem poznaš zasuke in konec.

  3. mhm pravi:

    Kaj je več — mojstrovina ali presežek?

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    1. totalno sranje
    2. izguba časa
    3. nič posebnega
    4. vredno ogleda
    5. presežek
    6. mojstrovina

  5. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Strašljive filmske babnice pravi:

    [...] Annie Wilkes (Misery) [...]

  6. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzija: Zodiac pravi:

    [...] Fincher, ki se je s serijskimi morilci srečal že v kultnem trilerju Sedem, se je tokrat več kot zavedal, da mora posneti drugačen film. Film o serijskem morilcu, ki se [...]

  7. Damian pravi:

    Meni se Abyss ne zdi več taka huda mojstrovina. Sem ga moral še enkrat pogledat, saj mi je bil, ko sem bil mlajši, špica film.
    Zgodba se mi zdi še vedno zelo zanimiva, razburljiva in napeta, režija odlična, pa seveda glasba in učinki in vse. A film ima vseeno par izredno motečih stvari, zaradi katerih me ni in ni mogel do konca prepričati.
    Recimo vsi stranski liki so tako zelo klišejski, da glava boli (med posadko je zmerom ena ženska, ki velja za glavno faco med moškimi; eden ima vedno neko podgano za ljubljenčka; med posadko je zmerom nekdo, ki je malce neumen, na koncu pa se izkaže za še kako sposobnega, itd itd). Pa tudi glavna lika, Harris in Mastrantonijeva – na začetku se itak sovražita, na koncu pa pričakovano prideta skupaj.
    Poleg vsega tega pa je film ne trenutke zelo spominjal na The Day The Earth Stood Still in recimo na The Fifth Element, vsaj kar se sporočila tiče.
    Ponoven ogled so mi seveda brez dvoma kvarili Armageddon, The Core, Avatar, Mission to Mars in podobna sranja, ki so narejena po isti formuli, ki je v zadnjih letih prišla že v navado. Damn :(

  8. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Pri meni pa je ravno obratno. Ko sem bil mlajši, se mi je zdel dolgočasen, zdaj pa mi je čedalje boljši in veličastnejši.
    No ja, tak ženski lik je standard za Cameronove filme, le da se mi zdi, da tukaj ne pretirava in iz nje ne dela neke akcijske junakinje.
    The Fift Element je meni preveč kičast, medtem ko je Earth Stood Still še danes zelo dober, original seveda.
    Tule sem pisal o njem:
    http://iztokgartner.blog.siol.net/2008/12/17/the-day-that-earth-stood-still-1951-vs-the-day-that-earth-stood-still-2008/
    The Core je meni zanič, Armageddon je odlična zabava, če ga gledaš na pravi način, Mission To Mars je po svoje kul, Avatar pa dober, a ne tako kot so rekli vsi.
    Ne vem no, ampak The Abyss je tak čaroben film, kot Bližnja srečanja tretje vrste.

  9. Damian pravi:

    Samo pravim, da so mi omenjeni filmi, ki so potegnili znano ‘formulo’ iz Abyssa in podobnih zgodejših filmov, malo pokvarili ogled.
    Sicer pa je film zame še vedno nekaj posebnega, samo ni me več tako zabaval oz. presenetil na kakršen koli način, kakor sem pričakoval.

  10. smoger pravi:

    Damian…polgej si tale film:
    http://www.youtube.com/watch?v=nI5CEv6s-PY
    ;)

  11. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Štekam, ja, kaj hočeš reči, a žal je tako, da potem pozabimo ceniti originale. Tudi meni se jo to že zgodilo.

  12. Recenzija: Fight Club « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] nisem začutil izjemno globoke in bistre vizije režiserja Davida Fincherja, vročega po trilerjih Seven in The Game, ki je kompleksno in zahtevno zgodbo skupaj sestavil naravnost mojstrsko. Dotaknile se [...]

  13. Recenzija: Jacknife « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] David Flanningan, ki ga odlično pooseblja Ed Harris, ki je imel istega leta v igri še Cameronov The Abyss, je natanko tak možakar. Zagrenjeni, tečni, depresivni in zapiti vietnamski veteran, ki žre [...]

  14. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzija: Avatar pravi:

    [...] so, brez zamere, navadni idioti. Mar ni prav Cameron režiral oba Terminatorja, Aliens, True Lies, The Abyss in Titanic? Mar niso ti filmi dovolj dobro zagotovilo, da gre za mojstra režije in mojstra [...]

  15. Recenzija: Titanic 3D « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] ter žeblje, dejstvo, da so skoraj vsi filmi, ki so jih posneli v vodi, vključno s Cameronovim The Abyss, žalostno pogoreli, pa je grozilo kot ledena gora. Če bi Titanic namreč hotel ujeti čisto nulo, [...]

  16. IZTOK faking GARTNER » Hitra roba pravi:

    [...] hčerkica, ga še vedno ljubi, kar je nekaj takšnega, kot da bi se hotel James Caan na koncu filma Misery poročiti s Kathy Bates. Porazno slaba igra, še slabša dramaturgija in močno začetniška [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !