Recenzija: Piran-Pirano

21.10.2010 ob 23:42

slovenija 2010, drama, režija: Goran Vojnović, igrajo: Mustafa Nadarević, Boris Cavazza, Moamer Kasumović, Nina Ivanišin, Peter Musevski, Nataša Tič  Ralijan, Gojmir Lešnjak, Gregor Zorc, Janko Petrovec, Gregor Bakovič

Filmski prvenec Gorana Vojnovića, avtorja romana Čefurji raus, je “tipični slovenski film”. Če ste videli praktično vse slovenske filme od osamosvojitve dalje, potem veste, da ta oznaka ne pomeni nič dobrega. Da pravzaprav ni treba več reči “tipični slovenski film”, ampak kar “slovenski film”, pa je gledalcu jasno kaj bo dobil. Ne bom rekel, da je zgodba dveh ostarelih možakarjev (Mustafa Nadarević, Boris Cavazza), ki v piranski sobici podoživljata svojo burno mladost med drugo svetovno vojno, kjer sta oba ljubila isto žensko (Nina Ivanišin), slaba in slabo narejena, ker ni, rekel pa bom, da jo uničijo vsi tisti teatralni in kvazi poetični momenti, ki jih spremlja še kontekstna glasbena patetitka. Dejansko zelo mrtev film, ki nima prave dinamike. Ki ga bremzajo prepočasni kadri in prepočasni dialogi. Ki sicer ima atmosfero, a nima tempa. Ki sicer ima scenarij, a nima dovolj prepričljive dramaturgije, vsaj za velika platna ne. Prav imate, Piran-Pirano bi bil odličen na odru, za kino je preveč gledališki in premalo filmski, če poenostavim. Večkrat celo nekoliko dolgočasen in razvlečen, pa četudi se ukvarja s še vedno zelo perečo tematiko partizanov in fašistov. Vojnović je očitno prepričan, da recitira poezijo namesto da bi režiral film. Vojnović pozablja, da snemanje filme ni pisanje romana. Vojnović pozabi, da film potrebuje tudi dinamiko in tempo, ne pa le slike, podobe in poglede. Je pa pri vseh teh očitkih vendarle treba pohvaliti dovolj dobro igralsko kreacijo Mustafe Nadarevića, ki v tej povešeni slovenski atmosferi verjetno trpi kot še nikoli. Ki komaj čaka, da lahko začne preklinjati po bosansko. Ki mu zadržani Boris Cavazza, slovenski Franco Nero, dejansko predstavlja poosebitev slovenskega filma, pa četudi igra Italijana. Da pride v Piran umret, je jasno, saj nastopa v mrtvem filmu, ki ga nekoliko poživi tudi kot vedno prepričljivi Peter Musevski, ki v flashbackih igra partizanskega komandanta. Drži, Nadarević pokaže kako bi moral izgledati slovenski film, Cavazza pa mu pokaže kako izgleda slovenski film. Nina Ivanišin tokrat začuda ostane oblečena, žal pa se njena kreacija ne uspe zliti z likom, ki ga igra. Kot v Slovenki ostane zunaj filma, če veste kaj mislim. Je pa zato Moamer Kasumović, ki igra mladega Nadarevića, toliko bolj v liku, resda zelen, a vseeno tak, da mu verjamemo zmedenost. Da ne bom preveč filozofiral, Piran-Pirano bi lahko bil boljši, moral bi biti boljši, žal pa je pretenciozna vojna drama, ki jo lahko gledamo skupaj z enako statičnim in lesenim Ljubljana je ljubljena Matjaža Klopčiča.

Ocena: nič posebnega


 

15 komentarjev na “Recenzija: Piran-Pirano”

  1. Anubis pravi:

    Trikrat vdihni in si poglej, kaj pomeni beseda patetika.

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Trikrat vdihni in mi pojasni, kje točno nisi bil dorasel moji recenziji.

  3. mweiss pravi:

    :) odličen izraz, »slovenski film«. Kratko in jedrnato. V malo daljšem stavku bi rekel, igralci ne znajo filmske igre, scenaristi dajo v snemanje tiste scenarije, ki bi morali romati v smeti, o slovenskih filmskih toncih je škoda zgubljati besede, režiserji pa,… Kdo pa jih uči režije? Prijatelj, ki dela v tej stroki mi je še za Outsiderja (ki je čisto gledljiv) rekel, da je bil režiser v senci pravzaprav Sokolović.
    AGRFT bi zlahka obdržal radijski in gledališki oddelek, kjer je produkcija b.p. Tistih nekaj študentov za TV in filmsko produkcijo pa naj pošljejo npr. v Prago ali pa kam drugam, kjer obvladajo ta posel.

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Problem je verjetno tudi to, ker se posname tako malo filmov, da pobje niti vaditi ne morejo in imajo potem občutek, da morajo takrat, ko pač pade prilika za nov film, posneti najboljši film vseh časov. Po moje jih prav to pokoplje.

    Naši igralci pa žal ne ločijo med odrom in filmom, kar mi nikoli ne bo jasno.

    Ko pride en južnjak pa v istem kadru raztura sto na uro, kar je odkaz, da glede tega ni problem v režiserju, scenaristu in še čem, ampak v igralcu samem, ki ne zna iz lika narediti kaj več kot leseno desko. Po moje jim manjka improvizacije in se preveč togo držijo napisanega teksta, ki očitno učinkuje le na papirju v praksi pa ne.

    Outsider tudi mene ni prepričal, na trenutke se mi je zdel prav tako zelo lesen in statičen, z izjemo Sokolovića, ki je bil seveda odličen.

    Če ne drugega, pa smo vsaj patentirali žanrsko oznako “slovenski film” :)

  5. Geco pravi:

    Uhh, Outsider je eden izmed mojih najljubši slo filmov ever (na 1. mestu je seveda nenadkriljivi Moj ata socialistični kulak) (recmo sploh top mi je igralska zasedba: Janjić,Ivanič, Potočnik,Sokolovič,Caharija,Dorrer,Bitenc,Ivanušič, Babačič), pa tut razpoloženje časa se mi zdi so dobro ujel.

  6. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Uf, men pa ne, tudi zato, ker ne maram punka po moje, ker pač nisem čutil tistega časa takrat. Ni slab film, ni pa ne vem kaj kot menijo mnogi. Dejansko mi je šlo politično ozadje malo na živce, dober je odnos z očetom in love story, ostalo niti ne. Je pa film pomenil prelomnico, ko je začel folk spet gledati naše filme, to pa vsekakor, po Babici od Vinčija seveda.

    Iz leta 1997 mi je dosti boljši Ekspres ekspres in seveda V Leru, medtem ko me je zelo hladnega pustil Stereotip.
    Naslednje leto je bilo porazno zaradi Bluesa za Saro in še posebej zavoljo Patriota, čas pa je rešila odlična risanka Socializacija bika.

  7. Gogar pravi:

    Dej ti nared film, pa da te vidimo. Vsi bi bli samo kritiki. Najlazje je lajat.

  8. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Nekaj sem jih že, žal kratkih in z no budgetom. Daj mi denar pa se lotim tudi pravega. Že danes, idej je nešteto.

  9. Tadej pravi:

    Gogar, zakaj bi morali mi delati filme, saj nismo režiserji, smo le gledalci, ki nam ni vseeno, da plačaujemo za tak drek.

  10. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Drek tale film ravno ni, žal pa ne izpolni pričakovanj in pompa.

  11. Gogar pravi:

    Tadej nihče te ne sili da jih gledašoz plačuješ.

  12. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Gogar, hm, mar se filmi snemajo samo za ekipo, ki jih dela ali si vsi želijo, da jih vidi čim več ljudi?

  13. turbofolker turbofolker pravi:

    Sej ni tko slab film. Kot si sam reku, s(m)o ljudje vsaj začel spet gledat naše filme :P

  14. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzija: Gremo mi po svoje pravi:

    [...] stokrat boljši od večine ostalih pretenciozno dolgočasnih pizdarij kot je bil nazadnje recimo Piran-Pirano. Ne bom rekel, da je Gremo mi po svoje najboljši slovenski mladinski film, saj ima kar nekaj [...]

  15. IZTOK faking GARTNER » Recenzija: Čefurji raus pravi:

    [...] šele pri filmu. Tega se Goran Vojnovič več kot zaveda, tega se je naučil tudi pir debaklu filma Piran-Pirano, ki so mu seveda manjkali čefurji, da bi bil zares dober. Slovenski film je brez čefurjev [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !