Recenzija: Eat Pray Love

6.10.2010 ob 00:36

EAT PRAY LOVE

Povsem okej filmček za turobno deževno popoldne, prosto po Prešernu narejena ekranizacija super popularnega romana Elizabeth Gilbert, kjer Julia Roberts spet dokaže, da ji v žanru romantične komedije ni para. Da je verjetno edina igralka, ki še uteleša glamur, prezenco in eleganco starih hollywoodskih zvezdnic, recimo Ingrid Bergman, ki jo omeni tudi v enem izmed prizorov v cerkvi. Dolžina je resda malce pretirana, kar pomeni, da se film na trenutke nekoliko vleče, toda ko pridejo pravi momenti, ki jih pričarajo pravi stranski liki, je gledalec na konju. To je vsekakor kot vedno odlični Richard Jenkins, ki svojo dušo zdravi v Indiji, to je seveda tudi še nikoli tako  karizmatični Javier Bardem, ki za svojim propadlim zakonom žaluje na Baliju, kamor na koncu seveda pride tudi naša Julia. In tu sta dva prizora, ki sta na moji lestvici čisti presežek žanra. Prvega poči Jenkins, ki se zjoče pred Robertsovo, katera ga le nemo gleda. Drugega pa Robertsova pričara z Bardemom, ko se namakata v morju, tako zelo spontano in iskreno kot junaka Bergmanove klasike  Poletje z Moniko. Drži, tole je zgodba o tem, da je ženska zares srečna le v objemu pravega moškega, se pravi hud udarec za feministke, ki so verjetno navijale za stavek: “Ni mi treba imeti rada tebe, da lahko imam rada sebe.” Pa tudi zgodba o tem, da moraš najprej najti samega sebe, da lahko najdeš pravo ljubezen. Ali kot zaključi lokalni zdravilec Kitut Liyer (izjemno zabavni Hadi Subiyanto): “Za pravo ljubezen je vredno žrtvovati tudi notranje ravnovesje.” Dejansko film o tem, da človek smisel življenja vedno išče v ljubezni, pa četudi je ves čas prepričan, da ga bo našel v samemu sebi. Ni dvoma, če bi Robertsova Bardema srečala že v Italiji, sploh ne bi šla v Indijo in na Bali. Za njen na novo odkriti smisel življenja in prave sreče bi bil dovolj že pravi moški, prava sorodna duša, bolj sorodna od bivšega moža (Billy Crudup) in mladega ljubimca (James Franco), ki ju je zapustila predvsem zavoljo dejstva, ker ni vedela kaj hoče. Malce težavna ženska torej, če smo iskreni. Jp, tole ni film o tem, da moraš najti samega sebe, marveč film o tem, da moraš najti pravo osebo, s katero boš preživel preostanek življenja. Še posebej, če pride v podobi Javierja Bardema, če ostanemo filmsko zasanjani. Klišeje filmov, kjer Američanka pride zdravit srce v Italijo, bom raje pustil ob strani, da ne ratam preveč oster, zato bom rekel le, da je Eat Pray Love, kjer je hrane prav toliko kot ljubezni, povsem dostojen predstavnik žanra, ki za sabo pusti mnoge pocukrane romantične komedije, kjer se vse mlade hollywoodske starlete zaman trudijo približati veličini Julie Roberts.

Ocena: vredno ogleda

 

12 komentarjev na “Recenzija: Eat Pray Love”

  1. Tina M Tina M pravi:

    Film je lep, ampak moj ‘problem’ je bil v tem, da sem ga šla gledat z romanom v mislih, pa me je malo razočaral. Prizor, kjer se Jenkins zjoče, mi ni deloval v redu, ker je v knjigi njegov karakter predstavljen drugače… kot očetovska figura in opora… v knjigi imata v enem poglavju fenomenalni pogovor. Mestoma mi je bil film res zabaven in simpatičen, najlepši prizor pa mi je bil tisti, kjer se Liz zaljubi v Davida.
    Dvomim, da bi opustila Indijo in Bali, če bi Felipeja srečala v Italiji, ker je imela v mislih še frko z možem (od katerega se poslovi v Indiji) in Davida. Si pa zelo lepo napisal, da je potrebno najprej poznati sebe, da lahko spoznaš in sprejmeš pravo ljubezen. Pa Julia je fajna, ja :)
    Je bil pa zadnjič po tv film Under the Tuscan Sun, ki je podoben temu.

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Punca res ni vedela kaj hoče, moža je pustila kar tako, če mene vprašaš, pa Davida tudi. Oba je, kot si rekla, prebolevala med potjo okoli sveta. Zakaj je šla potem sploh stran? Sta bili obe zvezi res tako problematični, da je imela “pravico” biti nesrečna?
    Knjige nisem bral, zato sem film res gledal kot žanrsko zadevo in bil povsem zadovoljen.
    Meni je bil David prazen lik, pač zeleni mulec, s katerim se je pač tolažila po ločitvi.
    Under the Tuscan Sun, sicer meni slab film, je le eden tistih, kar sem omenil, da ne bom očital, saj bi postal preveč oster :)

  3. ajda ajda pravi:

    Se pridružujem mnenju, da je film vreden ogleda. Takšni filmi še kar nekaj časa ropotajo v nas in zaposlijo misli, se ugnezdijo v njih in kar nekaj časa traja, da se poslovijo. So pa seveda momenti, ki dajo misliti in nehote se prikrade primerjava z življenjem, ki ga živiš in tudi s tega gledišča lahko marsikaj potegneš zase in narediš rez tam, kjer je potrebno in bi ga moral narediti že prej. Spomnim se filma Ljubezen po steklenički, kjer sem najprej prebrala knjigo in potem seveda v filmu upala, da bo konec drugačen, ker je le film in se da prirediti. A temu ni bilo tako. Tu bo pa slika drugačna, pred seboj bom imela filmske like in seveda konec, ki je v bistvu nov začetek zanjo.

  4. smoger pravi:

    Itak.
    http://bit.ly/9SsP08

  5. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    *Smoger, ne bluzi, filma sploh nisi gledal.

    *Ajda, primerjava z življenjem je tudi zato smiselna, ker gre za resnično zgodbo glavne junakinje, ki je svoja doživetja objavila v romanu po katerem so naredili tale film. Tina pravi, da je knjiga dosti drugačna, me pa mika, da bi jo prebral in si vse skupaj še bolj razširil.
    Je bil pa tudi meni všeč Ljubezen v steklenici, po moje sem eden redkih, ki je ta film takrat hvalil.

  6. alenka pravi:

    men je bil kar gledljiv filmčk, na izico, na momente se res vleče, eni dialogi so mi bli sila všeč! Jenkinsmi je res dbest, rada ga gledam v filmih zelo! pa tale zdravilec je bil res faca:) Julia mi je tud še vedno fajn, ampak dejansko se mi njen lik zdi tok zbegan, da ne bi sama dojela pointa če ji ne bi zdravilec rekel kar ji je, da se je potem na koncu pač odločila kot se je. sicer pa je tak površinski film, zame premalo poglobljen – leta vsepovsod, ampak meni deluje kot da še vedno vse počne mehanično. drugače pa ni mogla svojeljubezni srečat v Rimu, tam jo je že v filmu Duplicity, haha:) si pa vedno ob telih posnetih Rima zaželim it spet nazaj. oh ja pa hrana pa vinček. uf uf! okej, odplavala sem. skratka filmčk za pogledat. 3/5

  7. miro pravi:

    Ponavadi mi je Julia Roberts všeč, a v tem filmu krepko razočara. Hvala bogu, da film proti koncu popestri fenomenalni Javier Bardem.

  8. Tina M Tina M pravi:

    V zadnjih dneh sem si ponovno ogledala nekaj Juliinih filmov: Stepmom, My best friends wedding, Erin Brockovich, Runaway Bride, Mona Lisa Smile, vključno z Jej, moli ljubi, pred nekaj meseci pa Steel Magnolias.. v planu imam ponovno gledati Pretty Woman in The Mexican, pa Dying Young, I love trouble in Something to talk about. (Zadnje tri še nisem gledala), enostavno zato, ker je Julia super in ena mojih najljubših. Moraš jo imeti rad, ne gre drugače.
    Stepmom sem gledala prvič in me je presenetil, mislila sem, da je komedija, potem pa sem imela kar pošten cmok v grlu med gledanjem.

  9. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Stepmom je bil meni eden najboljših filmov tistega leta. Kapo dol.
    My Best Friends Wedding mi je bil tudi zelo všeč.
    Erin Brockovich me še vedno ne prepriča povsem do konca.
    Runaway Bride mi je bil kul in boljši od Notting Hilla, pa naj se sliši še tako pocukrano.
    Mona Lisa Smile mi je bil pa zanič, žal, medtem ko sem Magnolije malce pozabil in bi jih moral videti še enkrat.
    Pretty Woman je itak klasika žanra, The Mexican je bil očitno kul samo meni, Dying Young pa je žalosten, a vseeno ne ravno presežek, če se ne motim.
    I Love Trouble in Something to Talk About nista tako slaba kot so rekli, nista pa med njenimi najboljšimi.
    Predlagam pa še, seveda če še nisi videla:
    Tanko Linijo smrti, Hook, V postelji s sovražnikom, Pelikanovo sporočilo, Teorija zarote (meni je bil hudičevo dober), America’s Sweetharts, Ocean’s Eleven, Ocean’s Twelve, Closer, Charlie Wilson’s War, Fireflies in the Garden in Duplicity, pa krasni Charlotte’s Webb, kjer posoja glas pajkovki in prijateljuje s pujskom.

    Je pa novi Larry Crowne pogorel, kar je čudno, saj se mi je zdel po trailerju super.

  10. Tina M Tina M pravi:

    Glede Mexicana se malo bojim, da mi ne bo fajn. Fajni predlogi, ampak vse te filme sem že gledala, pa mi zdaj ni do njih. Em.. razen Americas sweethearts, tega še nisem in ga seveda bom :) Fireflies in the garden je odličen film. Rada jo vidim v vlogah, kjer je lahko malo odštekana, ni mi pa toliko všeč v nekih akcijskih zadevah. Torej raje v vlogah “prijateljice” ne pa akcijske fatalke, če lahko tako poenostavim.
    Čudi me, da ti v erin brockovich ni všeč. My best friends wedding mi pa ni fajn zaradi cameron diaz.

  11. Tina M Tina M pravi:

    Pogledala America’s Sweethearts.. Julia Roberts je v tem filmu Kiki :) in Eric Balfour ima stransko vlogo

  12. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Takrat ga še nisem poznal, igra pa nekega varnostnika. No ja, od takrat ni prišel ravno daleč :)
    Kiki je, ja, kot ti nekoč :)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !