RIP: Greg Giraldo, Eddie Fisher, Harold Gould, Arthur Penn, Gloria Stuart, Claude Chabrol, Jure Robič

30.09.2010 ob 04:06

Zadnje dni si prav ne upam prižgati interneta, saj me vsak dan useka nova smrt kakega filmskega zvezdnika in režiserja.

Napočil je čas, da se jim na hitro poklonim, vsem tistim, ki so odšli v zadnjih dneh, s kratkim spominom, kjer ni časa za filozofijo.

Čuden mesec, zelo črn, siv in žalosten mesec.

GREG GIRALDO (1965-2010)

Stand up komik je danes umrl zaradi nesrečne prekomerne doze zdravil, pri vsega 44 letih. Za vedno si ga bom zapomnil po šovih Comedy Central Roast, kjer je skupaj s prijatelji na izjemno zabaven in oster način raztrgal številne znane goste.

EDDIE FISHER (1928-2010)

“Iztok, umrl je Eddie Fisher, ne boš nič zapisalo njem?” me je danes vprašala mama. “Bom, sem odvrnil, le počakaj, da pridem k sebi od vseh teh smrti zadnjih dni.” Jp, Eddie Fisher, ki je bil v petdesetih kot pevec popularen vsaj toliko kot Elvis in Sinatra, je danes najbolj znan kot eden izmed številnih zakoncev Elizabeth Taylor. Pa tudi kot oče igralke Carrie Fisher, nepozabne  princese Leiae iz Vojne zvezd, se pravi nekdanji mož  igralke Debbie Reynolds, ki jo je prevaral prav z Elizabeth, katera je potrebovala tolažbo po smrti moža Richarda Todda. No ja, pa tudi kot oče igralke Joely Fisher, ki jo je imel s tretjo ženo Connie Stevens, prav tako igralko. Jp, vse te aferice so ga stale pevske in igralske kariere, saj je izgubil oboževalce in dobil le interes rumenih medijev. Umrl je 22. septembra, star 82 let, za posledicami operacije kolka. Bil je legenda, o tem ni dvoma, če ne legenda, pa tipični super zvezdnik, ki si je slavo kupoval s svojim imidžem in škandali ter si zaradi tega uničil zelo obetavno kariero.

HAROLD GOULD (1923-2010)

Leta 1923 rojeni Gould je bil brez dvoma eden markantnejših karakternih igralcev generacije. Pač tista faca, kjer si je povprečen gledalec zapomnil podobo in pozabil ime.  Saj veste, uf, tale pa mi je znan, kje sem ga že videl. Zame je legenda zaradi filmov  The Sting, Love and Death, The Big Bus in Silent Movie, kjer je pokazal izjemen talent za komedijo in parodijo. Vtis je naredil tudi z vlogami v filmih Patch Adams, Romero in My Giant, nazadnje pa sem ga ujel v komediji The Master of Disguise, kjer je igral dedka glavnega junaka Dane Carveyja. Četudi je bil bolj znan po svojih nastopih v številnih tv serijah, je zame večen predvsem zavoljo sodelovanja z Woodyjem Allenom in Melom Brooksom.

ARTHUR PENN (1922-2010)

Najbolj grozljivo mi je to, da sem se mu le dan pred smrtjo poklonil z zapisom za rojstni dan.

GLORIA STUART (1910-2010)

Tudi o njej sem pisal nedolgo nazaj, ko je praznovala stoti rojstni dan.

CLAUDE CHABROL (1930-2010)

Veliki mojster francoskega filma, ali še bolje, eden od očetov novega vala, je resda umrl že 12. septembra, toda šele danes sem zbral dovolj volje, da o njem zapišem nekaj stavkov. Dejansko imam težavo, saj nisem videl kaj dosti njegovih mojstrovin, za kar mi je močno nerodno. Nekako mimo mene je pobegnil. Godarda sem nekako še ujel, leta 1930 rojenega Chabrola pa v bistvu ne. Pa četudi mi je jasno, da je posnel nekaj zares odličnih filmov. Kako tudi ne, ko pa je bil pred začetkom režijske kariere filmski kritik, kar pomeni, da se je napiflal film in da je tudi v svoje filme tako in drugače vnesel vse filme, ki jih je videl, tudi Hitchcocka, da se razumemo. Če rečem, da je bil najbolj komercialen novovalovec, ne zgrešim kaj dosti, bil pa je tudi mojster trilerja in suspenza, bil je francoski Hitchcock, s povsem svojim stilom, ki ga je v Ameriki skušal ujeti tudi Brian De Palma. Moje prvo srečnje z njim predstavlja leta 1972 posneta črna  komedija Dr. Popaul, kjer so bili glavni Jean-Paul Belmondo, Mia Farrow in Laura Antonelli, že nekaj let pa imam v planu videti vse njegove najbolj prelomne filme. Menim, da je zdaj pravi in skrajni čas, da to tudi storim.

JURE ROBIČ (1965-2010)

Četudi ne paše v tale krog, saj je naš fant, naša legenda, si zasluži, da ga omenim, čisto na hitro, kot izraz globokega spoštovanja nad njegovimi dosežki, kjer mi je, pa četudi me kolesarstvo ne zanima kaj dosti, vedno znova zastal dih. Umrl je na kolesu, kot je Tomaž Humar umrl v gorah. Velik možakar, eden redkih, zaradi katerih smo lahko ponosni, da živimo v Sloveniji. Odšel je prehitro, kolikor ga poznam pa sem prepričan, da že goni nekje visoko nad oblaki.

 

6 komentarjev na “RIP: Greg Giraldo, Eddie Fisher, Harold Gould, Arthur Penn, Gloria Stuart, Claude Chabrol, Jure Robič”

  1. Geco pravi:

    Strah me je dne, ko bom na teh straneh prebral, da je umrl Clint Eeastwood. :(

  2. Uroš pravi:

    evo, pa je šel še Tony Curtis… :(

  3. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    *Geco, ne govori.

    *Uroš, prebral, grozno, res, sem mu že spisal slovo.

  4. lily pravi:

    Za Robiča mi je grozno žal.
    Uni taprvi ti je pa na sliki malo podoben. :)
    Ja, Clinta bo pa tudi škoda, se strinjam. Ampak vsi pridejo/-mo na vrsto. So ljudje, tako kot mi, in čeprav so zvezde, niso nič več od nas in je lahko veliko bolj škoda kakšnega anonimnega navadnega smrtnika.

  5. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Če si velik ljubitel filma te smrti igralcev in režiserjev prizadanejo zelo močno, še posebej če so nenadne. Vsaj pri meni je tako. Ko umre kdo, ki mi je bil zares pri srcu, sem žalosten in šokiran enako kot če bi umrl kdo od bližnjih. Morda sem blesav, a tako je.

  6. Kulti in klasike: Butterfield 8 « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] nevarno razmerje, ki lahko vsak čas eksplodira v napačno smer. Dovolite mi, da omenim še Eddieja Fisherja, takratnega moža Elizabeth Taylor, ki sploh ni slab v vlogi njenega dolgoletnega prijatelja, ki ji [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !