Televizija 35

26.09.2010 ob 00:10

SHAUN OF THE DEAD (anglija 2004, komična grozljivka, režija: Edgar Wright, igrajo: Simon Pegg, Kate Ashfield, Nick Frost, Lucy Davis, Dylan Moran, Bill Nighy) Izjemno originalen in zabaven poklon zombi trilogiji Georgea A. Romera. Shaun of the Dead, direkten poklon filmom Dawn of the Dead, Day of the Dead in Night of the Living Dead, ali če hočete, tudi filmom Bad Taste, Braindead, Resident Evil in 28 Days Later, na zelo inovativen, svež ter izjemno zabaven način obdeluje zombije. Z vseh strani. Z vsemi mogočimi prijemi. Na način filmov Snatch in Lock, Stock and Two Smoking Barrels. V stilu Quentina Tarantina, Guyja Ritchieja in Roberta Rodrigueza, le da se izogne klišejem in parodiji ter ostane pri poklonu in angleškem humorju. Pri elegantnem spominu na zombijevske klasike, ki so istega leta dobile tudi odličen rimejk Day of the Dead. In tu sta Shaun (Simon Pegg) ter Ed (Nick Frost), junaka tv serije Spaced, ki jo je ravno tako režiral Edgar Wright. Lena, melanholična, luzerska, počasna in pijana prijatelja, ki nimata pojma, da se prebivalci njunega mesta spreminjajo v krvoločne zombije. Ki sta tako zelo odsotna in brezbrižna, da ne opazita razlike. Da mislita, da so se ljudje pač napili in da okoli skačejo brez posebnega razloga. Tako je, dragi moji, zombiji so postali del našega vsakdana. Pijancev, klošarjev in brezposelnih ni več. So le zombiji, ki nimajo cilja, z lačnim trebuhom vandrajo sem ter tja in čakajo na kosilo. Na svoj standardni obrok svežega mesa. Mudi se jim ne. Hodijo počasi. Smisla življenja nimajo, ker so mrtvi. Socialna služba pa zanje seveda nima časa. Nič čudnega, da jih naša prijatelja tako zlahka obvladata. Da jih pokončata z udarcem po glavi, da z njimi nimata nekih resnejših težav, da vanje mečeta samo svoje najslabše vinilne plošče in da si vzameta čas še za fotografiranje svojih dosežkov. Tu gre pač za moderno družbo, kjer so generacijo x zamenjali živi mrtveci in za film, ki bi ga lahko kot za šalo posneli tudi v Sloveniji. Deželi, kjer je zombijev več kot normalnih ljudi.

Ocena: presežek

HITCH (zda 2005, komedija, režija: Andy Tennant, igrajo: Will Smith, Kevin James, Eva Mendes, Amber Valetta, Michael Rapaport) Alfie. Izjemno dolgočasna, skoraj nič zabavna, premalo očarljiva, razvlečena in absolutno predolga romantična komedija, še en Alfie, še en What Women Want, še en nepotreben kliše, kjer Will Smith pač igra strokovnjaka za zmenke. Mojstra, ki vam dejt z najlepšo punco v mestu uredi v petih minutah. Ki vas nauči osvajanja in vam dvigne samozavest. Pa četudi ste štorast debeluh, zagledan v dekle, ki ne bi nasedla niti Bradu Pittu. Pač butasta pravljica za moške, ki še vedno sanjajo, da se bo vanje nekoč zaljubila kaka hollywoodska zvezda.

Ocena: izguba časa

CLICK (zda 2006, komedija, režija: Frank Coraci, igrajo: Adam Sandler, Kate Beckinsale, Christopher Walken, Henry Winkler, Julie Kavner, David Hasselhoff, Sean Astin, Jennifer Coolidge) Twilight Zone. Click, zagotovo eden najbolj kvalitetnih filmov Adama Sandlerja doslej, za razliko od njegovih prejšnjih komedij ne igra na prvo žogo. No ja, igra le polovico, nakar začne razmišljati in vrtati zelo globoko. Vse tja do ene izmed epizod Zone somraka, kjer je imel nek moški možnost, da zamrzne čas. Ga spet pognati naprej in spet zamrzniti po mili volji. Vse do trenutka, ko je Ameriki grozila atomska bomba in je čas ustavil tik pred eksplozijo. Potem je imel seveda dve možnosti, da pritisne play in umre skupaj z vsemi ljudmi, ali da pusti pause in ostane sam do konca življenja. Click jasno da ne gre tako daleč, saj se osredotoči na osebno življenje možaka po imenu Michael Newman (Adam Sandler), pridnega in delovnega reklamnega agenta, ki ga jebejo dalinci. Ki ne more razumeti, da ima vsaka stvar svoj dalinec. In ki vedno zagrabi napačnega ter izgublja živce. Nič čudnega, da želi nekaj več. Da želi univerzalni daljinski upravljač, kjer bo z enim samim klikom uredil zadeve. Kjer bodo televizija, radio, garažna vrata in ventilator delali z enim gumbom, kjer ne bo več nobene zmešnjave in kjer ga bo imela ženka Donna (Kate Beckinsale) še bolj rada kot prej. Okej, toda naš Mike nima pojma, da je dušo prodal hudiču, angelu smrti, ki ga seveda igra Christopher Walken in ki mu podari univerzalni dalinec. Tako zelo univerzalnega, da lahko klika tudi svoje življenje. Da se spremeni v posebno DVD izdajo, kjer posamezna poglavja napoveduje James Earl Jones. Kjer lahko previja, ustavlja, jemlje zvok in prestavlja svoje življenje. Svojo prihodnost in posamezne dogodke. Ko ga žena nadira, stisne mute. Ko se mu mudi v sluzbo, stisne fast forward. Ko ima nahod, preskoči nekaj prizorov. Ko hoče zabavo, spremeni jezik. Ko se želi režati svojemu šefu (David Hasselhoff), pride prav wide screen. Ko se mu ne ljubi seksati, pa je znova aktualna tipka za hitro previjanje. Jasno, njegovo življenje postane enostavno, učinkovito, boljše in univerzalno. Kot daljinski upravljač. Kot posebna DVD izdaja z vsemi dodatki in komentarji režiserja. Dobro, toda kaj ko Mike pretirava in ko začne dalinec razmišljati po svoje. Ko si zapomni njegove želje in njegov difolt. Ko ga previje v prihodnost in mu vzame leta. Ko lahko preteklost gleda le med posebnimi DVD dodatki. Ko se zave, da je zavozil in pozabil, da je čar življenja ravno v tem, da je zakomplicirano in polno problemov. Tako je, Adam Sandler je končno posnel zares dober film, še boljši od Punch Drunk Love, iz katerega se lahko vsakdo izmed nas nauči kaj koristnega.

Ocena: vredno ogleda

BIG FAT LIAR (zda 2002, komedija, režija: Shawn Levy, igrajo: Paul Giamatti, Frankie Muniz, Amanda Bynes, Amanda Detmer, Sandra Oh, Donald Adeosun Faison, Lee Majors, Jaleel White) Kaj se zgodi, ko lažnivi mladenič (Frankie Muniz) napove vojno znanemu hollywoodskemu producentu (Paul Giamatti), ki je iz njegovega šolskega spisa nesramno ukradel idejo za svojo najnovejšo uspešnico? Zgodi se izredno zabavna, dovolj otročja in ravno prav hollywoodska komedija, ki obvlada satiro, ironijo, črni humor in farso. In ki kljub občutku prve žoge gledalcu ponudi veliko več.

Ocena: vredno ogleda

THE PRINCESS DIARIES 2: THE ROYAL ENGAGEMENT (zda 2004, komedija, režija: Garry Marshall, igrajo: Anne Hathaway, Julie Andrews, Hector Elizondo, John Rhys-Davies, Heather Matarazzo, Chris Pine) The Sound of cliche. Če je bil prvi Princeskin dnevnik svetovni prvak v klišejih, kjer je mlada Anne Hathaway poskušala igrati princeso Stephanie, si drugi del, kjer tri leta starejša Anne Hathaway poskuša igrati Grace Kelly, zasluži drugo mesto. Pač nadaljevanje zgodbe o ameriški najstnici, ki bo zasedla prestol kraljevine Genovie, prestol, ki se ga je naveličala njena babica Julie Andrews. Pozabljena zvezda, ki se sedaj poskuša šklepati na hip hop inačico svoje največje uspešnice The Sound of Music. Ali če hočete, na svojo Mary Poppins, kjer dežnik pač zamenja z letečim jogijem. Dolgočasno, preveč navadno in osladno nadaljevanje še bolj dolgočasnega, še bolj navadnega in še bolj osladnega originala. Samo za punce, ki še niso dobile prvega poljuba.

Ocena: izguba časa

ANGER MANAGEMENT (zda 2003, komedija, režija: Peter Segal, igrajo: Adam Sandler, Jack Nicholson, Marisa Tomei, John Turturro, Luis Guzman, Kurt Fuller, Krista Allen, Woody Harrelson, Kevin Nealon, Rudolph W. Giuliani, Heather Graham, John C. Reilly, Harry Dean Stanton, John McEnroe) Jack Nicholson odreši Adama Sandlerja in vse njegove slabe filme. Jack Nicholson je doktor Buddy Rydell, za prijatelje doktor B, super uspešni psihiater za krotenje jeze, ki ga redno obiskuje celo bivši  tenisač John McEnroe. Tip je zvezda, zdravnik vseh zdravnikov in možakar, ki bi ukrotil celo belega morskega psa iz filma Žrelo. Kaj belega morskega psa, tip bi ukrotil celo Osamo bin Ladna, če bi mu dal možnost in se udeležil njegovih genialnih terapij. In sedaj se spravi na nič hudega slutečega Adama Sandlerja, se pravi igralca, ki se v svojih filmih zelo rad dere, pretepa, kriči, pači ter pretirava na vse mogoče načine. Torej komika, ki bi že na začetku svoje kariere potreboval psihiatra, zdravnika za krotenje jeze, s pomočjo katerega se bi spremenil v resnega dramskega igralca in začel pobirati oskarje. Happy Gilmore, Billy Madison, Mr. Deeds, Waterboy, Big Daddy, Airheads, Bulletproff, Mixed Nuts, Little Nicky in Punch Drunk Love. Deset komedij, ki bi nujno potrebovale Jacka Nicholsona, igralca, ki lahko po novem igra tudi v vseh filmih Adama Sandlerja. Še več, ki lahko kot za šalo odigra tudi njegove vloge, odnese celo kožo in še vedno igra bolje od Pacina in De Nira skupaj. Jack in Adam se resda ves čas igrata De Nira in Billyja Crystala. Ali če hočete, Billa Murrayja in Richarda Dreyfussa, kar pomeni, da spretno obračata klišejev filmov Analyze This, Analyze That in What About Bob, kar pa ju začuda sploh ne moti ter ne obremenjuje niti toliko, da bi odpela kaj drugega kot zimzeleno I Feel Pretty mjuzikla West Side Story, mjuzikla, na katerega sta bila istega leta nora tudi Billy in Robert. Le zakaj bi ju, ko pa imata na svoji strani celo bivšega newyorkšega župana Rudolpha W. Giuliania. In komedija, kjer Giuliani igra samega sebe ter v tem tudi noro uživa, ni le komedija Adama Sandlerja, v kateri igra Jack Nicholson, marveč tudi film z ravno prav visokim inteligenčnim kvocientom, ki po kvaliteti preseže ostale filme Adama Sandlerja. In da ne pozabim, Sandler bi za rimejk Leta nad kukavičjim gnezdom dobil svojega prvega in zadnjega oskarja.

Ocena:  vredno ogleda

THE SWEETEST THING (zda 2002, komedija, režija: Roger Kumble, igrajo: Cameron Diaz, Christina Applegate, Selma Blair, Thomas Jane, Jason Bateman, Parker Posey) Nori na Mary 2. The Sweetest Thing je ravno prav otročji in afnast, da mu verjamemo, se mu ves čas smejimo in dovolimo, da nam zleze pod kožo.  Zgodba o treh prijateljicah (Cameron Diaz, Christina Applegate, Selma Blair), ki žurajo, norijo, se zabavajo, živijo zadnje dni svoje biološke ure in si nočejo priznati, da v bistvu iščejo moškega svojih sanj, s katerim bi se umirile, poročile in zaživele povsem mirno življenje, teče tekoče, energično, zelo gledljivo in skrajno simpatično. Torej tako, kot morajo teči dobre komedije, ki jim ni vseeno za gledalce. In The Sweetest Thing nikakor ni navadna romantična komedija, kjer bi Cameron Diaz lovila tipa (Thomas Jane), ki se bo kmalu poročil s Parker Posey, torej še en My Best Friend’s Wedding brez Julie Roberts, marveč skrajno zmešana, ekstravagantna in pikantno neokusna straniščna farsa, ki za razliko od Nori na Mary ne niha v kvaliteti. Jp, Selma Blair, ki se je v najstniški bedariji Cruel Intentions, katero je ravno tako režiral Roger Kumble, objemala s Sarah Michelle Gellar, sedaj poskrbi za enega najbolj srhljivo zabavnih prizorov v filmski zgodovini, saj se ji penis zaradi uhana v glavici zatakne globoko v grlu. The Sweetest Thing je tako film o treh ženskah, ki jih ni sram priznati, da so ženske bitja, ki ga ves čas lomijo še bolj kot moški.

Ocena: vredno ogleda

LITTLE MISS SUNSHINE (zda 2006, komedija, režija: Jonathan Dayton & Valerie Faris, igrajo: Greg Kinnear, Steve Carell, Toni Collette, Alan Arkin, Paul Delano, Abigail Breslin) She’s a superfreak. Zelo simpatična, strašno zabavna in močno posebna ter prikupna komedija o družini Hoover, ki bi ji bilo lahko ime tudi družina Addams. Ali če hočete, družina Brady in družina Griswald. Oče Greg Kinnear je obseden z zmagovanjem. Dedek Alan Arkin z golimi ženskami in masturbacijo. Mama Toni Collette oba komaj prenaša. Najstniški sin Paul Delano noče govoriti in sanja o karieri pilota. Stric Steve Carell je hotel storiti samomor zaradi nesrečne ljubezni z moškim. Mala Abigail Breslin pa hoče postati nova Little Miss Sunshine, zmagovalka na izboru za najlepšo deklico države. Ker jo imajo vsi strašno radi, se odločijo za road trip, za potovanje na tekmovanje, ki jim ga pričara rumeni družinski kombi s pokvarjeno trobljo. Prav imate, Little Miss Sunshine je film, ob katerem se boste počutili dobro in film, kjer bodo posebnosti vaših družin izgledale povsem normalno.

Ocena: presežek

 

19 komentarjev na “Televizija 35”

  1. MATEj pravi:

    Ja, no, če se pa kdaj nisva oz. ne bova nestrinjala bolj, se pa ne bova zdaj pri Kliku. Ko sem videl, da ga Pop reklamirala za filmski hit, sem se kar križal. Ne le, da se mi zdi najslabši film Adama Sandlerja (ki ga zelo rad gledam), na splošno se mi zdi eden najslabših filmov, ki sem ga kdaj gledal (mislim, da celo sploh nisem zdržal do konca). Tale hip ti težko argumentiram, ker je že dolgo, odkar sem ga gledal, a spomnim se, da mi res ni bil všeč.

  2. Geco pravi:

    Jacj Nicholson reši film, Sandler pa zopet izpade kot bebo. Btw zadnjih par filmov od Jacka se vidi, da prav uživa v igranju in se mu jebe za cel svet (The Departed, About Schmidt, The Bucket List, Something’s gotta give).

  3. Thomas pravi:

    Shaun of the dead je pa full dobra parodija, nekaj scen je zares genialnih. Tista z vinilkami je špica, pa ona ženska, ki zelo dobro prikaže obnašanje zombija, čeprav je v resnici le malo zasanjana, debilni prijatelj glavnega lika, ki se sredi horde zombijev javi na mobilni telefon etc.

    In pa zanimiva paralela s sodobno družbo, nisem nikoli tako gledal na to – čeprav je v bistvu res.

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    *Matej, to, da je bil finanlna uspešnica, nima nobene zveze s tem, če je dober ali ne, zato je kontekst filmskega hita povsem upravičen. Uf, res se ne strinjava, meni se je zdel po kvaliteti nad večino njegovih filmov, saj ni bilo le glupiranje, marveč tudi lepa poanta. Pa fore s samim dalincem so mi bile kul in prebrisane.

    *Geco, Jack je res odličen, zame je v komedijah veliko boljši kot recimo De Niro, ki se še vedno ne zna dovolj sprostiti. Jack je taka karizma, da peče.

    *Thomas, res je, ljudje zadnje čase nismo drugega kot navadni zombiji. Apatični, nezainteresirani in brez čustev ter sprijaznjeni z usodo, da nas je divje kolesje moderne družbe spremenilo v robote, no ja, zombije.

  5. MATEj pravi:

    Hotel se reč, da film ni bil uspešnica, Pop pa jo reklamira kot uspešnico. To se mi je zdelo neumno. No pa saj smo že vajeni neumnih potez od Popa, kar se tiče filmov in serij :)

  6. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Stari, če Click kaj je, je uspešnica, saj je samo v ZDA vrgel 137 milijonov dolarjev. Kontekst POPa je tokrat povsem upravičen.

  7. smoger pravi:

    usepšnica je itak zelo širok pojem…tudi Kalashnikov je uspešnica …v vojnih vihrah :S

  8. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Filozofija je nepotrebna, Click je stal okoli 70 milijonov, samo v ZDA je zaslužil 137. Če k temu dodamo še tuji trg in DVD posel, je zadeva še boljša. Torej povsem upravičena umestitev v POPovo rubriko.

  9. Thomas pravi:

    Včeraj sem gledal Klik in moram reči, da gre za zelo moder film, ki me je zelo presenetil, saj od Sandlerja nisem vajen tako resnih vlog. Da, njegova vloga se mi je zdela resna, saj je (v drugi polovici filma) začel spoznavati preprosto, a hkrati globoko življenjsko resnico, ki sicer večini današnjih zombijev uide oziroma se je zavemo prepozno.

    Scena z očetom je zelo ganljiva.

  10. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Končno nekdo, ki je tako kot jaz pogruntal, da tole res ni na prvo žogo in da preseže mnoge ostale površne Sandlerjeve komedije.

  11. afnaa afnaa pravi:

    Hočem ocene pod filmom nazaj! :) )

  12. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Odločil sem se, da bom ukinil številčne ocene na koncu recenzije, saj se mi dejansko zdijo nepotrebne in nepoštene, pa še bralec je vedno znova preveč pozoren le na to ne pa argument zakaj je tako. Pa še težko je razumeti ljudem zakaj ima nek film četudi je slabši od nekega drugega, višjo oceno. Evo, to je to.

    Če pa kdo želi pa naj kar vpraša za kak film, pa mu oceno povem v komentarju, ni panike :)

  13. lily pravi:

    Click je tudi meni všeč, verjetno edini Sandlerjev film, ki mi je všeč, ker on mi je drugače res bebo.

    Na Little Miss Sinshine sem nora! Vrhunski je.

    The Sweetest Thing je pa na trenutke kretenski. Še najbolj, ko plešejo in pojejo v restavraciji o penisih. Iz “resnega” oz. realnega filma postane “musical”.

    Ocene pogrešam tudi jaz, če ne drugega, da primerjamo svojo oceno z našo. Ali pa, da pogledamo samo oceno, če se nam ne da brat vsega. Si falil, da si jih ukinil.

  14. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Prav zaradi ocene sem imel največkrat težave s tečnimi komentatorji, tudi zato sem jih ukinil. Pa saj vse pojasnim v recenziji, če mi je nek film všeč ali ne, kaj mi je všeč, kaj mi ni, kaj je vredno ogleda, kaj ne in tako dalje. Kot sem rekel, ocena je krivična za filme po eni strani, naj raje govorijo besede. Dajmo jih gledal z drugačnega vidika, ne le preko cifre na koncu. Se pravi, ne kolko je dal nekemu filmu, ampak kaj je o njem povedal in ali mu je bil všeč ali ne. Če pa koga zanima, pa, kot sem že rekel, v komentarju podam oceno za posamezen film.
    Jebat ga, zdaj boste morali brati vse, če boste hoteli izvedeti ali mi je nek film včeč :)

    Little Miss Sunshine je tudi medni odličen film, eden najboljših tistega leta.
    The Sweetest Thing je meni že v osnovi odbita komedija, zato nisem imel težav s kvarjenjem realnosti.

  15. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: Resident Evil: Afterlife, Scott Pilgrim vs. The World, Tristan + Isolde pravi:

    [...] neposrečeno mešanico filmov Matrix in Tenacious D, režiral Edgar Wright, avtor odličnih filmov Shaun of the Dead in Hot Fuzz, mi ni povsem jasno, saj gre za zelo površen in kljub pestrosti efektov izjemno [...]

  16. Horror Night « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] parodij, ki jih delata Jason Friedberg in Aaron Seltzer, torej nekaj svetlobnih let za odličnim Shaun of the Dead, ki ga tole sranje tako nonšalantno omenja na promo [...]

  17. Recenzije: No Strings Attached, Paul « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] in Superbad, glavna igralca Simon Pegg in Nick Frost pa sta pred tem usekala Hot Fuzz in Shaun of the Dead. Ne bom rekel, da je Paul slab film in da nima nekaj precej zabavnih in izvirnih domislic, toda kot [...]

  18. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije pravi:

    [...] grozljivko. In ravno zato tudi Dežela živih mrtvecev, ki so ji šov ukradli filmi 28 Days Later, Shaun of the Dead in Dawn of the Dead, ali če hočete, tudi orkan Katrina, ostane tam, kjer so ostali filmi Georgea [...]

  19. Recenzije: Ordinary Decent Criminal, Attack the Block « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] pa seveda tudi zaradi tega, ker ga je izvršno produciral Edgar Wright, režiser filmov Shaun of the Dead in Hot Fuzz, kjer je kot veste prav tako igral Nick Frost, ki sedaj odlično asistira bandi [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !