IZTOK faking GARTNER

« | | »

Kultne grozljivke 5

25.09.2010

DECAMPITATED (zda 1998, komična grozljivka, r: Matt Cunningham, i: Mike Hart, Jonathon Scott, Thomas Martwick, Steve Ladden, Christine Paterson, Bethany La Voo, Amy Gordon, Ryan Lowery) Še ena zelo krvava, ogabna, divja in strašno zabavna poslastica studia Troma. Učinkovita in ravno prav blesava parodija serije Petek trinajstega, ki se spretno ponorčuje iz prav vseh najbolj značilnih klišejev žanra. Sedem prijateljev, kamp v godzu in psiho, ki komaj čaka, da jih razkosa.

Ocena: vredno ogleda

RABID GRANNIES a.k.a. LE MEMES CANNIBALES (francija 1988, grozljivka, r: Emmanuel Kervyn, i: Catherine Aymerie, Caroline Braeckman, Richard Cotica, Danielle Daven) Ko se prijazne babice s pomočjo uroka spremenijo v krvoločne in človeškega mesa lačne stvore. Na trenutke zelo zabavna grozljivka, ki pade pod težo dejstva, da se babice spremenijo v pretirano bedaste in otročje pošasti.

Ocena: izguba časa

KILLER KLOWNS FROM OUTER SPACE (zda 1988, komična grozljivka, r: Stephen Chiodo, i: Grant Cramer, Suzanne Snyder, John Allen Nelson, John Vernon) Kultna roba, kjer Zemljane napadejo krvoločni klovni iz vesolja. Edinstvena, neponovljiva in vseskozi zabavna oslarija, ki se je upravičeno spremenila v eno izmed najbolj priljubljenih komičnih grozljivk vseh časov. Klovni niso bili nikdar več le nedolžna zabava, kokice pa niso bile nikoli več samo kokice. Obvezen ogled za ljubitelje žanra.

Ocena: vredno ogleda

BLUE MOVIE (italija 1978, dramska grozljivka, r: Alberto Cavallone, i: Danielle Dugas, Claudio Maran, Joseph Dickson, Leda Simonetti, Dirce Funari) O fotografu, ki ga vzburjajo fetiši. Blue Movie, sicer kvazi pretenciozna art srhljivka, ki se ima za nekaj več, nas vrže v svet čudaškega, divjega, sadomazohističnega in perverznega fotografa, ki svoje modele slika v sila neobičajnih situacijah. In v ta svet pride tudi mladenka Danielle Dugas, nesrečna žrtev poskusa posilstva, ki meni, da bo v našem fotografu našla oporo. Preveč arta in premalo filma za režiserja, ki je hotel na vsak način postati Dario Argento.

Ocena:  izguba časa

SAVAGE STREETS (zda 1984, dramska grozljivka, r: Danny Steinmann, i: Linda Blair, John Vernon, Robert Dryer, Johnny Vencour, Sal Landi, Scott Mayer, Debra Blee, Lisa Freeman, Linnea Quigley) Linda Blair vrača udarec. Linda Blair, znamenita deklica iz Izganjalca hudiča, ki je v osemdesetih skočila v vrsto cenenih, nasilnih in na pol kultnih filmov, je Brenda. Uporniška deklina, ki ji lokalna tolpa zverinsko posili gluho sestrico in hladnokrvno ubije najboljšo prijateljico. Nič čudnega, da se ji zasuče. Da se obleče v usnje in začne plonkati filma I Spit on Your Grave in Ms. 45, kjer je posiljena ženska perverzno in brutalno obračunala z zločinci. In naša Brenda si nabavi samostrel ter šica kot za stavo. V stegna, v roke in v vrat. Ko zgreši, si pomaga z medvedjimi pastmi. Ko tudi to ni dovolj, pa uporabi ogenj. Serijsko, sistematično in uživaško. Vse do konca, ko pade zadnja baraba.

Ocena: vredno ogleda

BLACULA (zda 1972, grozljivka, r: William Crain, i: William Marshall, Vonetta McGee, Denise Nicholas, Thalmus Rasulala, Elisha Cook Jr.) Kliše, ki ga ne reši niti dejstvo, da je vampir temnopolt. William Marshall igra grofa Draculo, ki mu je zaradi barve kože izvirno ime Blacula in ki sredi Los Angelesa išče svojo izbranko. Svojo pogrešano ljubezen, ki jo je izgubil pred dvesto leti. Premalo grozljivo, dolgočasno in premalo atraktivno.

Ocena: izguba časa

INVASION OF THE BEE GIRLS (zda 1973, grozljivka, r: Denis Sanders, i: Victoria Vetri, William Smith, Anitra Ford, Cliff Osmond) Seks ubija. Invazija aidsa? Ne, marveč čebeljih žensk, ki svoje moške ubijejo s seksom, s svojimi hormoni in nadnaravno močjo. Kot črne vdove in kot čebele. Kot vampirke, le da se ne zadovoljijo samo z ugrizom v vrat. Oslarija prvega razreda, kjer pozira tudi zajčica Victoria Vetri.

Ocena: totalno sranje

JACK THE RIPPER (nemčija 1976, dramska grozljivka, r: Jesus Franco, i: Klaus Kinski, Lina Romay, Josephine Chaplin, Herbert Fux, Ursula Von Wiese, Andreas Mannkopff) Dolgočasna in izjemno nasilna biografija najbolj znamenitega serijskega morilca. Francovega Jacka Razparača si bomo zapomnili samo po dejstvu, da morilca igra Klaus Kinski in da se najhuje piše ravno Lini Romay, sicer Francovi resnični ženi in muzi njegovih neštetih filmov, ki jo srhljivi Klaus najprej zverinsko zakolje, na pol mrtvo brutalno posili in ji še pri zavesti s skalpelom odreže prsi ter del leve noge. Brutalno in dolgočasno.

Ocena: izguba časa

THE EXORCIST II: The Heretic (zda 1977, grozljivka, r: John Boorman, i: Linda Blair, Richard Burton, Louise Fletcher, Max Von Sydow, Paul Henreid, James Earl Jones, Ned Beatty, Kitty Winn) Najslabše nadaljevanje vseh časov, ki hudiča zamenja s kobilicami. Ko človek gleda drugi del mojstrovine Izganjalec hudiča, ne more verjeti, da se pred njegovimi očmi rola porazno slab, neumen, debilast, nezanimiv, dolgočasen in popolnoma nezanimiv film. Zgodba o invaziji kobilic in starodavnem demonu, ki fura imidž otročje muhe in nadleguje našo Lindo Blair, sedaj najstnico, ki v prostem času pleše step. Da je Richard Burton, sicer duhovnik Lamont, na snemanje redno hodil pijan, je seveda več kot razumljivo. Le kako bi namreč drugače sploh lahko igral v tako slabem filmu. Filmu, kjer se Louise Fletcher še vedno počuti kot v Letu nad kukavičjim gnezdom.

Ocena: totalno sranje

SUSPIRIA (italija 1977, grozljivka, r: Dario Argento, i: Jessica Harper, Stefania Casini, Flavio Bucci, Miguel Bose, Barbara Magnolfi) Prelomna klasika, ki je zame le bedarija, kjer ne razumem silnega renomeja in prelomnosti. Suspiria, italijanski odgovor na filme Rosemary’s Baby, The Tennant in The Exorcist, se je že med premiero spremenil v orjaški hit, v kult nad kulti, v dokaz, da se da za malo denarja posneti prelomno grozljivko, v material, ki je iz Daria Argenta naredil maestra italijanskih srhljivk. In gledalci so se posrali od strahu. Padli v zgodbo mlade ameriške balerine (Jessica Harper), ki se vpiše na priznano evropsko glasbeno šolo in odkrije, da gre v resnici le za kuliso čarovniške združbe. Le za vrsto morbidnih umorov in za rimejk mojstrovine Rosemary’s Baby, natančneje, za rimejk odlične srhljivke The Tennant, ki jo je ravno tako posnel Roman Polanski. Le za preglasno glasbeno spremljavo, ki hoče ujeti korak z Hitchockovim Psihom. Le za bedasto, oslovsko, trapasto, dolgočasno, porazno odigrano in grozljivo precenjeno srhljivko, ki bi se je morale odpovedati prav vse čarovnice. Povedano drugače, Dario Argento je bleda kopija Romana Polanskega in tip, ki mu je veliki met uspel povsem po krivici. Njegova Suspiria namreč ne premore niti kančka srha, groze in mravljincev, marveč le motečo glasbeno spremljavo, ki bi šla na živce celo Michaelu Myersu iz Noči čarovnic.

Ocena: nič posebnega

COUNTESS DRACULA (anglija 1972, grozljivka, r: Peter Sasdy, i: Ingrid Pitt, Nigel Green, Sandor Eles, Maurice Denham, Peter Jeffrey, Lesley Anne Down) Biografija znamenite kontese Elizabeth Bathory. Kultna Ingrid Pitt, absolutna kraljica grozljivk studia Hammer, je grofica Elizabeth Bathory, kontroverzna madžarska vampirka, ki se je v šestnajstem stoletju kopala v krvi mladih devic in tako bojda ohranjala večno lepoto. Kot Dorian Grey, le da ni imela slike. Kot grof Dracula, le da je svoje žrtve ubijala z bodalom. Ker je hotela v postelji imeti mladega in čednega poročnika Imreja Totha (Sandor Eles), se je izdajala za svojo hčerko Ilono (Lesley Anne Down) in vsak večer iskala nove device. Zelo solidna, prepričljiva, dovolj realna in ravno prav atraktivna grozljivka, ki ji čas ne more do živega.

Ocena: vredno ogleda

I SPIT ON YOUR GRAVE a.k.a. DAY OF A THE WOMAN (zda 1978, dramska grozljivka, r: Meir Zarchi, i: Camille Keaton, Eron Tabor, Richard Pace, Anthony Nichols, Gunter Kleenman) Učni tečaj za vse posiljene ženske. I Spit on Your Grave je film, ki gre do konca. Tja, kamor drugi filmi ne upajo. Tja, kamor ne bi upala niti realnost. Glavna junakinja Camille Keaton namreč po večkratnem brutalnem posilstvu z vsemi štirimi prasci obračuna osebno. Tako zelo osebno, da jim še enkrat dovoli seks. Da sem ji preda in z njimi uživa. Jasno, saj jih potem zverinsko ubije. Tako zelo zverinsko, da nam zastane dih. Da se vprašamo, če ni morda šlo zares. Če smo gledali snuff in dokumentarec o posilstvu. Ni kaj, I Spit on Your Grave je film, ki reklamira šeriatsko pravo in žensko spremeni v ultimativno maščevalno mašino.

Ocena: vredno ogleda

I DRINK YOUR BLOOD (zda 1970, grozljivka, r: David E. Durston, i: Bhaskar, Jadine Wong, Rhonda Fultz, George Patterson, Riley Mills, John McCook) Skupina satanističnih hipijev se okuži s steklino in začne krvavi pohod. Perverzna, brutalna, krvava, divja, direktna, ogabna, glasna in mesena srhljivka, zares pravi kultni shocker, ki jih danes ne snemajo več.

Ocena: vredno ogleda

BLOOD SUCKING FREAKS (zda 1976, grozljivka, r: Joel M. Reed, i: Seamus O’Brien, Viju Krem, Niles McMaster, Dan Fauci, Luis De Jesus) Pozabite na Hannibala, nori doktor tokrat možgane pije s slamico. Vse kar ste slišali o filmu Bloodsucking Freaks, filmu, kjer gospod Sardu (Seamus O’Brien) obožuje, sadizem, gravž in snuf, niso govorice, marveč resnica. Direktno, divje, morbidno, perverzno, izprijeno in brutalno uživanje norcev, ki mučijo ženske. Ki jim režejo ude, vrtajo lobanje in njihove zadnjice uporabljajo za pikado. In gledalci uživajo, ploskajo ter skandirajo. Jasno, saj mislijo, da gre za predstavo, za cirkuški trik. In ko imamo vsega dovolj, nas pahnejo še v kletko lačnih, dementnih, glasnih, srhljivih in živalskih vampirk, krvoločnega krdela retardiranih žensk, ki si čreva svojih žrtev mažejo po telesu. Prav imate, Blood Sucking Freaks, sicer film, ki je v mnogih državah še danes strogo prepovedan, gre do konca, čez poslednjo mejo dobrega okusa. Mejo, ki je ni tako prvinsko prestopil prav noben film več.

Ocena:  vredno ogleda

THE DRILLER KILLER (zda 1979, grozljivka, r: Abel Ferrara, i: Abel Ferrara, Carolyn Marz, Baybi Day, Harry Schultz) Morilec s svedrom. Kaj se zgodi, ko umetniku popustijo živci? Kultni režiser Abel Ferrara je prepričan, da vzame sveder in začne zverinsko pobijati klošarje, se pravi marginalno skupino, kamor bo zaradi svojega neuspeha slej kot prej sodil tudi sam. Brutalno, pogumno, mesarsko, psihadelično, kolerično in na žalost tudi dolgočasno, bedno, razvlečeno in preglasno. Ameriški psiho dvajset let prej.

Ocena: izguba časa

BLOOD ORGY OF THE SHE DEVILS (zda 1972, grozljivka, r: Ted V. Mikels, i: Lila Zaborin, Victor Izay, Tom Pace, Leslie McRae, William Bagdad) Lov na čarovnice. Dolgočasno in pretenciozno okultistično sranje, kjer čarovnica Mara (Lila Zaborin) obračuna s svojimi nasprotniki in v svoj krvavi klub dobi lepo število mladih deklic.

Ocena: izguba časa

THE CURSE OF THE CAT PEOPLE (zda 1944, dramska grozljivka, r: Robert Wise in Gunter von Fritsch, i: Simone Simon, Ann Carter, Kent Smith, Jane Randolph, Eve March) Medlo in čisto nič grozljivo nadaljevanje klasike Cat People, ki jo je leta 1942 režiral veliki Jacques Tourneur. Pozabite na kremplje, na sceni je deklica Amy Reed (Ann Carter), ki živi v svojem svetu. V svoji domišljiji, kjer na domačem vrtu vsak dan videva Ireno (Simone Simon), pokojno junakinjo grozljivke Cat People, v katero se je zatrapal njen očka Oliver (Kent Smith), ki seveda ni imel pojma, da gre za žensko, ki se ponoči spremeni v krvoločno mačko. In čeprav tole nadaljevanje traja samo 70 minut ter se prodaja kot povsem nova in originalna drama o punčki, ki ima težave s svojo psiho, gledalec vseeno čaka na trenutek, ko bodo tudi njej zrasli kremplji in bo zverinsko razmesarila svojo mačeho Alice (Jane Randolph). Ali vsaj tisto staro ženico, ki zanemarja mrtvo Ireno, katera se v bistvu ves čas pojavlja čisto brez razloga. Samo pomislite na drugi del Frankensteina, kjer bi namesto pošasti gledali norega doktorja, ki bi odpotoval na Mars in tam srečal telebajske. Bedasto, še posebej zaradi zavajajočega naslova, ki se je pač šlepal na slavo originala.

Ocena:  izguba časa

NEKROMANTIK (nemčija 1987, dramska grozljivka, r: Jorg Buttgereit, i: Bernd Daktari Lorenz, Beatrice Manowski) Za ljubitelje nekrofilje. Četudi vas na začetku tele skrajno ogabne in perverzne pizdarije čaka napis, da film odsvetujejo mlajšim gledalcem, boste šokirani kot že dolgo ne. To ni le film, to je reality show para, ki ga vzburjajo trupla. Ki si truplo prinese domov in udari trojčka. Eden najbolj bizarnih in neprijetnih filmov vseh časov, ki za vedno ubije seks. In seveda tudi masturbacijo, med katero se na koncu zverinsko zakolje glavni junak. Samo zato, ker punci zameri, da jo truplo vzburja bolj kot on. Svašta. In pozor, Jorg Buttgereit, tudi režiser filmov Der Todesking (sedem zgodbic o samomorih in nasilnih smrtih) in Schramm (serijski morilec se pred smrtjo spominja svojega krvavega pohoda), je leta 1991 posnel še nadaljevanje Nekromantika, kjer je bila glavna ženska, seveda nora na trupla, kar pomeni, da je fant ni mogel zadovoljiti. Da mu je na koncu med seksom odsekala glavo, da je lahko doživela orgazem, seveda ne bom posebej čvekal, ker je več kot jasno in v kontekstu še enega izjemno bizarnega in neprijetnega filma, ki pa za razliko od prvega dela vendarle deluje bolj dolgočasno, razvlečeno in manj šokantno, če je to v tako bolni tematiki sploh mogoče.

Ocena: nič posebnega

HUMANOIDS FROM THE DEEP (zda 1980, grozljivka, r: Barbara Peters, i: Doug McClure, Ann Turkel, Vic Morrow, Cindy Weintraub) Sluzaste morske pošasti posiljujejo ženske in morijo njihove partnerje. Ko je producent Roger Corman videl končni izdelek režiserke Barbare Peters, je zahteval, da doda nekaj erotičnih prizorov, kjer se bo zelo jasno videlo, kako pošasti slečejo svoje žrtve in se zakadijo med njihova stegna. Petersova je potem ogorčeno odkorakala iz snemanja, se prikupila feministkam iz zahtevala, da se njeno ime odstrani iz uvodne špice filma. Okej, toda kaj, ko vse skupaj kljub temu zgleda tako zelo slabo, debilno, tretjerazredno, dolgočasno in nezanimivo, da ne bi ničesar rešil niti prizor, v katerem bi ženske posiljevale sluzaste morske pošasti. Eden najslabših kultov vseh časov.

Ocena: totalno sranje

THE BODY SNATCHER (zda 1945, grozljivka, r: Robert Wise, i: Boris Karloff, Henry Daniel, Bela Lugosi, Edith Atwater, Russel Wade) Zelo solidna in strašno realna štorija o doktorju, ki za svoje medicinske poskuse potrebuje sveža trupla. Henry Daniel je doktor Wolfe MacFarlane, izredno sposobni znanstvenik, ki mu zlikovec John Gray (Boris Karloff) redno dostavlja sveža trupla. Problem se pojavi v trenutku, ko trupel zmanjka in ko začne Gray moriti žive ljudi, se pravi takrat, ko se ga hoče doktor MacFarlane znebiti, saj se ustraši za svoj ugled. Zanimiva, gledljiva, ravno prav grozljiva in prav nič stara srhljivka, kjer Boris Karloff in Bela Lugosi (minutna vlogica njegovega prijatelja) ne igrati pošasti, marveč prave človeške like. Pohvalno.

Ocena: vredno ogleda

SHOCK WAVES (zda 1977, grozljivka, r: Ken Wiederhorn, i: Peter Cushing, John Carradine, Brooke Adams, Clarence Thomas, Luke Halpin) Skupina nacističnih zombijev terorizira nič hudega sluteče brodolomce. Dolgočasna oslarija, ki se šlepa le na originalno idejo in na dva stara, naftalinska zvezdnika, ki sta v podobnih filmih igrala že stokrat. Pozabljeno.

Ocena: izguba časa

CAT PEOPLE (zda 1942, grozljivka, r: Jacques Tourneur, i: Simone Simon, Kent Smith, Tom Conway, Jane Randolph, Jack Holt) Zastarela in danes povsem nezanimiva grozljivka o punci, ki se ponoči spreminja v krvoločnega panterja. Simone Simon je srbska modna kreatorka Irena Dubrovna, skrivnostna  novopečena newyorčanka, ki omreži nič hudega slutečega možakarja Oliverja Reeda (Kent Smith), kateri ji ne verjame, da jo preganja starodavno prekletstvo srbskega kralja Ivana. Govorimo o filmu, ki so ga režirali Jugoslovani? Ne, marveč o filmu, ki se na Jugoslavijo spozna tako zelo dobro, da Irenina še bolj skrivnostna seka jasno in glasno izgovori stavek: »Ti si moja sestra.« Po srbsko, da se razumemo. Film, ki se je sicer spremenil v klasiko, je dve leti kasneje dobil še enako dolgočasno nadaljevanje, v osemdesetih pa še rimejk z Nastassjo Kinski, ki pa ravno tako ni letel ne vem kako daleč.

Ocena:nič posebnega

I WALKED WITH A ZOMBIE (zda 1943, dramska grozljivka, r: Jacques Tourneur, i: Frances Dee, Tom Conway, James Ellison, Edith Barrett, Christine Gordon) Zastarela zombijevska klasika, ki je danes nezanimiva celo zombijem, kaj šele gledalcem, ki imajo za sabo Romerovo zombi trilogijo. Medicinska sestra Betsy Connell (Frances Dee) pride na Karibe, da bi pozdravila Američanko Jessico Holland (Christine Gordon), ženo plantažnika Paula Hollanda (Tom Conway), ki fura imidž zombija. Praktično mrtve ženske, ki okoli hodi kot duh. Kot čisto pravi živi mrtvec, ki ji ne pomagajo nobena zdravila. Srhljivo za leto 1943, zastarelo za čase, ko po kinematografih strašijo žanrske mojstrovine tipa Dawn of the Dead in 28 Days Later.

Ocena: nič posebnega

THE MASQUE OF THE RED DEATH (zda 1964, grozljivka, r: Roger Corman, i: Vincent Price, Hazel Court, Jane Asher, David Weston, Nigel Green, Patrick Magee, Robert Brown) Vincenta Pricea zjebe Vincent Price. Vincent Price je princ Prospero. Perverzni, nagajivi, igrivi, brutalni in nesramni gostitelj množice snobov, ki se v njegovo graščino skrijejo pred »rdečo« kugo, ki kosi prebivalce mesta. Tip uživa, ko jih prinaša okoli. Ko jim prireja divje zabave. Ko ga ubogajo in ga imajo za kralja. In ko jim pripravi nepozaben ples v maskah, kjer se zgodi presenečenje vseh presenečenj. Zares velik surprise, ki zdela celo njega. Enega in edinega, zapisanega hudiču. Fina, gotska, atmosferska, morda malce premalo srhljiva in dovolj kvalitetna Poejevska grozljivka, ki ji čas ne more do živega.

Ocena: vredno ogleda

KILLER BARBYS VS. DRACULA (nemčija 2002, grozljivka, r: Jesus Franco, i: Lina Romay, Silvia Superstar, Enrique Sarasola, Dan Van Husen, Aldo Sambrell, Peter Martell) O vampirju, ki ga vzburja rock glasba. Jesus Franco, legendarni režiser vsaj tisočih takšnih in drugačnih vampirsko erotičnih filmov, kjer je po večini igrala njegova žena Lina Romay, resda sodi v penzijo, toda nihče drug nam ne bi mogel leta 2002 servirati cenene krvosesne oslarije, kjer grofa Draculo (Enrique Sarasola) iz krste dvigne glas pevke Silvie Superstar, članice španskega rock ansambla Killer Barbies. Kaj počne odcvetela Lina Romay? Ves čas skače okoli grofove krste, pazi na njegov imidž in ugotavlja, da je ideja o turistični atrakciji splavala po vodi.

Ocena: izguba časa

CANNIBAL FEROX (italija 1981, grozljivka, r: Umberto Lenzi, i: Giovanni Lombardo Radice, Lorraine DeSelle, Danilo Mattei, Zora Kerova, Walter Lucchini, Robert Kerman) Odrezani penisi, iztaknjene oči, odsekane roke, kavlji v prsih, raztreseni možgani in klanje. Resnica ali posebni efekti? Presodite sami. Cannibal Ferox, sicer film za vse tiste, ki jih matra bulimija, za tiste, ki jih privlači gravž in seveda za tiste, ki še vedno trdijo, da tako imenovani snuf dejansko ne obstaja. Bad Taste in Brain Dead sta bila pravljica, Cannibal Ferox pa je realnost. Ljudožerci, ki dokažejo, da niso le mit in izmišljotina, in skupina Američanov, ki nima pojma, kaj se jim bo pripetilo. Brutalno morbidna klasika za močne želodce, ki ne rabi režije in igralskih kreacij.

Ocena: vredno ogleda

CANNNIBAL HOLOCAUST (italija 1979, avanturistična grozljivka, r: Ruggero Deodato, i: Robert Kerman, Francesca Ciardi, Perry Pirkanen, Luca Barbareschi, Salvatore Basile, Gabriel Yorke) Pa naj še kdo reče, da tako imenovani snuf filmi ne obstajajo. Če vam povem, da je Cannibal Holocaust še bolj negravžen kot Cannibal Ferox, ki se je leta 1981 kitil z naslovom najbolj ogabnega filma vseh časov, mi zagotovo ne boste verjeli, saj to preprosto ne bi bilo mogoče. Če vam zagotovim, da so ga v Italiji zaradi klanja živali, ki je bilo avtentično, prepovedali, in razložim, da se je moral režiser Deodato na sodišču zagovarjati pred obtožbami, rekoč, da so bili pokoli ljudi le igra, le filmski trik, prevara tisočletja in fikcija, pa boste zagotovo mislili drugače. Štirje pustolovci, ustvarjalci dokumentarnih filmov, jo mahnejo v Amazonko, kjer naletijo na krvoločne ljudožerce, ki jih požrejo za zajtrk, kosilo in večerjo. Za njimi ostane le film, dokaz, da je bila zadeva resnična, le filmski trak, na katerem je cela kopica brutalnih in morbidnih posnetkov, ki jih v varnem zavetišču privatnega kina proučujejo razni profesorji. Cannibal Holocaust je Cannibal Ferox, le da je boljši. Posilstvo z blatom in ostrimi vejami, kamenjanje takoj po rojstvu otroka, odrezan penis, opičji možgani, serijsko posilstvo ženske, razklana podgana, zažig domorodcev in cela vrsta krvavih, gravžastih in nesramnih sekvenc za močne želodce.

Ocena: vredno ogleda

PIT AND THE PENDULUM (zda 1961, grozljivka, r: Roger Corman, i: Vincent Price, John Kerr, Barbara Steele, Luana Anders, Anthony Carbone) Film, ob katerem bi zaspal celo Edgar Allan Poe. Vincent Price je prepričan, da se je vanj reinkarniral njegov oče, sicer veliki, strašni in grozljivi inkvizitor, ki je svoje žrtve vedno pokončal z orjaškim nihalom. Ker ga poleg tega v sanjah preganja še njegova pokojna žena in ker ga obiščejo njeni sorodniki, ki pravijo, da vse skupaj prekleto smrdi, se možakarju seveda resnično zasuče. Tako močno, da znova zažene krvavo nihalo in trdi, da je svojo ženo v grobnico zakopal živo. Okej, toda kaj, ko gledalci zaspijo v prvih dvajsetih minutah in se za trenutek prebudijo le na koncu, ko nihalo prav perverzno mesari nesrečno žrtev. Dolgčas na kvadrat in tolažba, da so leta 1991 posneli rimejk, ki je bil še slabši.

Ocena:  izguba časa

THE HAUNTED PALACE (zda 1963, grozljivka, r: Roger Corman, i: Vincent Price, Debra Paget, Lon Chaney, Jr., Frank Maxwell, Leo Gordon, Elisha Cook, Jr.) Le kaj reči o filmu, ki v najavno špico Edgarja Allana Poea kar dvakrat zapored napiše napačno. Vincent Price je zlobni demon, ki se po sto desetih letih vrne v rojstni kraj, da bi se vaščanom maščeval za svojo smrt, za krut sežig na grmadi. Njegovo starodavno prekletstvo deluje sto na uro, kar pomeni, da po mestu hodijo groteskni mutanti, njegov grozljivi plan, da bi s pomočjo zlih duhov zavladal svetu, pa znova skoči na prvi tir. Njegova nesrečna žena Debra Paget le statira, gledalci pa nemudoma ugotovijo, da gre le še za eno tretjerazredno grozljivko Rogerja Cormana, ki je tokrat srednje ime znamenitega pesnika na začetku filma napisal kar Allen. Sram ga bodi. No ja, sekvenca, kjer Vincenta nenadoma obkrožijo spake, je klasika.

Ocena:  izguba časa

 

Avtor IZTOK GARTNER, zapisano 25.09.2010 ob 03:00 pod kulti, klasike & filmski svet, recenzije. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

18 odgovorov na “Kultne grozljivke 5”
  1. Andrej - 25.09.2010 ob 10:36

    Od vseh telih sta pa mojem najboljša Cannibal Holocaust in Kiler clowns from outer spaace. Ali pa I spit on your grave. pA TUDI Suspria mi je bila všeč.

  2. lojze na akinetonih - 25.09.2010 ob 12:04

    hmmm… a zdej lahko kar vsak k je par štefančičev prebral piše recenzije? se človek vpraša zakaj sploh gledaš filme, če ti jih 90% ni všeč….

  3. grouse - 25.09.2010 ob 14:53

    Mi lahko poveš kje si dobil jacka the ripperja? Ga iščem po celem googlu a nič.

  4. IZTOK GARTNER - 25.09.2010 ob 15:05
    IZTOK GARTNER

    *Grouse, tule je:
    http://www.imdb.com/title/tt0074408/

    *Lojze, pri teh starih B robah je redkokateri film zares dober. Če boš prečekiral moje recenzije tudi izven tega, pa ti bo jasno, da mi je veliko filmov zelo všeč, ponavadi celo več kot ostalim.

    *Andrej, res se sprašujem zakaj me Suspiria ni prepričala, morda bi jo moral videti še enkrat. So mi kaki drugi filmi Daria Argenta dosti boljši.

  5. grouse - 25.09.2010 ob 15:18

    Sprašujem po kakem rapidsharu, torrentu… Imdb link sm tud js najdu.

  6. IZTOK GARTNER - 25.09.2010 ob 16:13
    IZTOK GARTNER

    Povlekel sem iz arhiva, nisem gledal zadnjih šest ali še več let, skoraj ziher pa sem, da je bilo iz mule.

  7. Andrej - 14.01.2011 ob 19:54

    Pred nekaj časa sva že kratko debatirala o grozljivki Suspiria. Kaj pa nadaljevanje Inferno, ki ga je prav tako posnel Argento? Meni je bil kul, mojstrovina, kot Suspiria, me pa zanima še tvoj pogled.
    Aja, pa zdejle se nekaj časa nisem oglašal, ker sem imel probleme z računalnkom. Sicer pa še vedno obiskujem tvoj blog, tako da ne bi mislil, da sem s tem zaključil.

  8. IZTOK GARTNER - 14.01.2011 ob 20:58
    IZTOK GARTNER

    Od Argenta sta mi super L’ UCCELLO DALLE PIUME DI CRISTALLO in PROFONDO ROSSO. Inferna pa se ne spomnim prav dobro, moram malo po arhivu pogledati.

  9. Andrej - 14.01.2011 ob 22:33

    So mi pa všeč njegovi sodobnejši trilerji, recimo Do you like Hitchcock, Trauma in Kvartopirec.

  10. IZTOK GARTNER - 16.01.2011 ob 02:05
    IZTOK GARTNER

    Nisem še videl, mi je pa čudno, da tako neopazno odletijo mimo gledalcev, glede na to kaka legenda jih snema.

  11. Andrej - 16.01.2011 ob 17:46

    Kvartopirec je precej razočaral, no predvsem kritike, Trauma je izredno solidna grozljivka, Do you like Hitchcock pa je TV film, ampak je pri Argentovih fanih izredno priljubljen. Je pa razočaral predvsem tretji del njegove trilogije (Suspiria, Inferno) Mother of Tears (neki tazga). No, tega še nisem videl, ampak glede na to, da sta bila Suspiria in Inferno posneta pred tridesetimi leti, ta pa pred tremi, je verjetno res slabši.

  12. IZTOK GARTNER - 16.01.2011 ob 17:50
  13. Recenzije: I Spit On Your Grave, Bruce Lee My Brother, The Big Bang « IZTOK GARTNER - 23.01.2011 ob 23:35

    [...] tole je lani posneti rimejk zloglasnega kulta Day of the Woman iz leta 1978, ki so ga prav tako vrteli pod naslovom I Spit On Your Grave. Ultimativna zgodba o [...]

  14. Anže - 4.02.2011 ob 14:15

    Meni osebno je Suspiria mojstrovina-ena najboljših in najlepših grozljivk vseh časov.
    Sicer pa ima vsak svoje mnenje.

  15. IZTOK GARTNER - 4.02.2011 ob 15:42
    IZTOK GARTNER

    Vizualno je Suspiria res dobra, se strinjam, toda vse ostalo vsaj zame močno šepa.

  16. Andrej - 28.04.2011 ob 21:37

    Hm, kaj pa recimo prvi umor ob Suspiria? Mene prestraši še danes, predvsem zaradi spremlave. Pa tisti napad psa. In seveda konec.

  17. IZTOK faking GARTNER » Recenzije - 21.08.2012 ob 08:02

    [...] ste videli filma I Spit on Your Grave in Ms. 45, potem veste kaj zmorejo ženske, ki se maščujejo moškim. Če ste videli film [...]

  18. IZTOK faking GARTNER » Recenzije: Le concile de pierre, I Spit On Your Grave 2, 3096 Days - 8.09.2013 ob 17:24

    [...] opravi zelo dobro. Prvi del iz leta 2010 ni imel za burek, tale pa se lahko dejansko primerja tudi s kultnim originalom iz sedemdesetih, če le kanček pretiravam. Kul je, da film pokaže ravno prav in se zaveda, kdaj [...]

Na vrh

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !