Recenzije: Get Him to the Greek, Dinner for Schmucks, Perrier’s Bounty

23.09.2010 ob 00:07

GET HIM TO THE GREEK

Get Him to the Greek je dovolj zabavna, gledljiva, tekoča, dinamična in domiselna glasbena komedija, ob kateri vam ne bo dolgčas. Dejansko tako imenovani spin-off  Aldousa Snowa, ki ga je Russell Brand prvič predstavil že v filmu Forgetting Sarah Marshall. Jasno, Aldous je tokrat glavna zvezda filma, super zvezdniški in kontroverzi roker, ki si točke nabira le še s svojimi številnimi škandali, kar pomeni, da mu glasbena kariera ne gre več najbolje. Vse dokler ga v roke ne vzame nadebudni menedžer Aaron Green (Jonah Hill), desna roka glasbenega mogula Sergia Rome, ki ga ravno prav butasto igra Sean “P. Diddy” Combs. Da ga mora Green spraviti v dvorano Greek v Los Angelesu, seveda ni treba posebej poudarjati, da je to zaradi enormnih količin seksa, drog in rock & rolla misija nemogoče, pa je bistvo tegale filma, ki na trenutke spominja tudi na prav tako zabavnega Rockerja iz leta 2008. Všeč so mi bile tudi cameo vlogice številnih znanih obrazov, recimo tista Larsa Ulricha, bobnarja Metallice.  Zelo všeč  mi je bila odbita sekvenca v kasinu, kjer se vsi zapohajo z zelo močno travo in kjer pet minut ujame tudi Colm Meaney v vlogi očeta Aldousa Snowa. Nasmejal sem se dobremu prikazu zakulisja glasbene industrije in zgodbi, ki kljub vragolijam ohranja stik z realnostjo. Skratka, povsem okej komedija, ki premore dovolj zabavnih momentov, da doseže svoj namen in da je gledalec na koncu zadovoljen kljub dejstvu, da dobi tudi nekaj poceni štosev na prvo žogo, ki pa vendarle učinkujejo znotraj konteksta same zgodbe in odklopa.

Ocena: vredno ogleda

DINNER FOR SCHMUCKS

Okej, ne bom rekel, da tale komedija ne premore nekaj smešnih trenutkov, kjer sem se dobesedno držal za trebuh (recimo prizor, kjer se Steve Carell po stanovanju preganja z bivšo punco Paula Rudda), toda še vedno gre dejansko za potrato Carellovega talenta, ki mi ni bil vse od filmov Little Miss Sunshine in The 40 Year Old Virgin zares všeč praktično nikjer. Evan Almighty, Dan in Real Life, Get Smart in Date Night so vsi po vrsti le povprečni filmski izleti, podobno kot Dinner for Schmucks, kjer Carell pač igra “šmaka”, totalnega butca, ki nehote zagreni življenje povzpetnemu biznismenu Paulu Ruddu. Toda pozor, Rudd bebca dejansko potrebuje na željo svojega šefa (Bruce Greenwood), ki za svoje poslovne partnerje organizira posebne večerje, kjer se delajo norca iz norcev. Pač preserantje, ki si na tak način filajo ego. Da je Carell idealen za tako večerjo, je seveda jasno. Da tam tekmuje z Zackom Galifianakisom, ki je prepričan, da zna nadzorovati misli, pa je še ena zelo zabavna sekvenca, ki vas bo spravila v krohot. Drži, Dinner for Schmucks, kjer nekaj pozornosti ujame tudi Jemaine Clement, zvezda premalo znanega in odličnega filma Gentlemen Broncos, ki tokrat igra arty umetnika Kierana, kateri želi Ruddu speljati dekle, deluje v posameznih prizorih, kot celota pa ne uspe do konca prepričati in navdušiti gledalca, ki se na trenutke celo kanček dolgočasi. Dejansko gre za klišejsko in prevečkrat videno zgodbo možakarja, ki zaradi svoje rahle pameti zakomplicira življenje nekomu drugemu. Na nek način tudi romantična komedija, ki pa ne zaživi povsem, in film, ki vas bo vseeno ganil z vsemi tistimi nagačenimi živalicami, ki jih seveda obvlada prav Steve Carell.

Ocena: vredno ogleda

PERRIER’S BOUNTY

Če ste videli dosti boljši in izvirnejši In Bruges, potem vas Perrier’s Bounty ne bo povsem prepričal. Dejansko gre za reciklažo filma In Bruges, kjer je prav tako igral Brendan Gleeson, ki sedaj igra gansgsterja Perrierja, ki streže po življenju nepomembnemu nepridipravu Michaelu McReau, katerega presenetljivo moško upodbi ponavadi poženščeni in lutkasto plastični Cillian Murphy. Dinamičen film, ki bi ga lahko režiral tudi Guy Ritchie, z dobrimi liki in karakterji, kjer v prvi vrsti stoji tudi vedno izvrstni Jim Broadbent v vlogi McReajevega očeta. Toda žal tudi poln klišejev in že videnih fint boljših in bolj domiselnih predstavnikov žanra, kar seveda za končni učinek nikakor ni dobro. Okej za preganjanje dolgčasa in brez želje po presežku.

Ocena: nič  posebnega

 

9 komentarjev na “Recenzije: Get Him to the Greek, Dinner for Schmucks, Perrier’s Bounty”

  1. Geco pravi:

    Če hočeš gledati Carella v vsej svoji briljanci si potegni dol vse sezone The Offica, garantirano ne boš razočaran. ;)

  2. Snowblind Snowblind pravi:

    ”Feel my dick fucking your mind? That’s a mindfuck.” :lol: … presenetu me je na trenutke.

  3. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    *Geco, verjamem, imam v planu, a nikoli ne najdem časa za serije, je preveč filmov.

    *Snowblind, tudi jaz sem se režal tej fori, dobra komedija v večih sekvencah.

  4. lily pravi:

    Sem si ogledala Get Him to the Greek in ostala malo razočarana. Bruhanje, seks, namigovanje na seks … preveč sem pričakovala. Tipična ameriška komedija. She’s Out od My League sem si pogledala isti dan in mi je bil veliko, res veliko bolj všeč. Presenečenje.
    Russel Brand mi je pa drugače bil dober.

  5. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Hm, res je tudi nekaj takih poceni fint, toda kot celota preseže običajna sranja in naniza kar precej dovolj izvirnih zadev vsaj po moji oceni.
    She’s Out of My League pa je bil tudi meni prijetno presenečeje:
    http://iztokgartner.blog.siol.net/2010/04/17/recenzije-shes-out-of-my-league-veronika-decides-to-die-agora/

  6. RHYME-G pravi:

    najbol kul v get in the greek je blo tam ko vsi razlagajo Diddyu v podjetju ka bi blo treba nardit pa da vsak ideje…pa nekak ni biu zadovoln..pol pa reče če bi radi slišal ka je prihodnost ..pa da un komad gor ud unga nekega gangsterja hehehe:))) pa tam ko pride Pharell pa mu reče naj se znebi roza majcke da ni gangsta,pa on ;ti vedno hočeš bit gangsta pa on :če je naslov komada im a gangsta :) ) ehehe

  7. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Fora s Pharellom je bila tudi meni kul, sem se nasmejal zelo. Ta uvod z idejami pa tudi, dobro karikiranje dejanskega stanja.
    Najbolj pa sem crkval, ko so se zadel s travo in božal tisti kosmati zid :)

  8. lily pravi:

    No, meni tisto božanje zida ni bilo smešno. Samo pri eni fori sem res izbruhnila v smeh, pa ne vem več, pri kateri.
    Pri tistem pogovoru s Pharellom mi je bolj smešna bila njegova “kajla” Diddyju, ko mu je rekel, da je on pa samo “3 stripes away” (al neki takega, pač 3 zaponke) od Michaela Jacksona, ker je imel neko rdečo svetlečo bundico. :D

  9. IZTOK faking GARTNER » Recenzije: The Five-Year Engagement, Ted pravi:

    [...] zavleče v nedogled. Režiral je Nicholas Stoller, tudi avtor filmov Forgetting Sarah Marshall in Get Him to the Greek, ki mu taki filmi več kot ležijo, scenarij pa je pomagal napisati kar Jason Segel, ki je zadnje [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !