Recenzije: Beyond Borders, La Tigre e La Neve

16.09.2010 ob 00:25

BEYOND BORDERS (zda 2003, vojna drama, režija: Martin Campbell, igrajo: Angelina Jolie, Clive Owen, Teri Polo, Linus Roache, Noah Emmerich, Timothy West)

Angelina Jolie kot Audrey Hepburn.

Da ne bo pomote, Angelina Jolie jo med revne otroke ne mahne zaradi želje po humanitarnosti, marveč zaradi moškega. Zaradi hotenja po tropskem seksu in avanturi, ki jo odpne od dolgočasnega vsakdana. Prav zato je blesavo in patetično, da se kljub temu ves čas obnaša kot Audrey Hepburn, kot mati Tereza, kot ženska, ki ji ni vseeno za razmere v tretjem svetu. Drži, Clive Owen, pogumni in neustrašni doktor Nick Callahan, jo vznemirja na vseh sedmih kontinentih. Na vseh pomembnejših vojaških vreliščih zadnjega desetletja, kjer se počasi in vztrajno spreminja v pravega junaka. V odločnega borca za pravice otrok, ki vedno pomaga tudi upornikom v posamezni državi. In Angelina ga vedno obišče takrat, ko ji doma postane dolgčas. Ko začuti željo po seksu. Ko pač misli, da gre pomagat revnim otrokom. Stvar je jasna, Beyond Borders bi zares vžgal samo v primeru, da bi Angelina igrala znano hollywoodsko zvezdnico, ki bi v tretji svet odpotovala samo zaradi odrske zabave vojakov, kjer bi ji družbo seveda delal kak Bob Hope. Igrati Audrey Hepburn in vseskozi razmišljati o seksu, pa je seveda neumno, neprepričljivo in bedasto. Še posebej, če jo na koncu mahneš v Čečenijo in stopiš na mino.

Ocena: nič posebnega

LA TIGRE E LA NEVE (italija 2005, komična drama, režija: Roberto Benigni, igrajo: Roberto Benigni, Jean Reno, Nicoletta Braschi, Emilia Fox, Tom Waits)

Življenje naj bi bilo lepo tudi med ameriškim napadom na Irak.

Okej, Tiger in sneg premore nekaj očarljivih in zabavnih trenutkov, nekaj momentov, ki so iz Roberta Benignija leta 1997, ko je posnel Življenje je lepo, naredili super zvezdo in ga pripeljali do oskarja. Toda teh momentov je absolutno premalo. Kar je še večji problem, momentov, ki so slabi, dolgočasni in nezanimivi, je veliko več. Preveč za dve uri filma, ki nam skuša vojno v Iraku prikazati kot komedijo. In tu je Attilio de Giovanni, italijanski poet, ki odpotuje v Bagdad, da bi rešil svojo ranjeno muzo Vittorio (Nicoletta Braschi), ki je padla v komo. Samo zato, ker je šla poslušat zvezdniškega pesnika Fuada (Jean Reno). Čudno, glede na to, da se vidita samo za en večer in da mu ona potem uide sredi zmenka. Čudno, glede na to, da je on zaradi tega zelo jezen in da izgubi celo čevelj, ko bezlja za njenim vlakom. Kaj hočemo, nenavadna so pota ljubezni. Ljubezni, ki tokrat pretirava in sanja o tigru, ki se po cesti sprehaja med sneženjem. No ja, če lahko netopir iz sobe odleti zaradi lepih besed, lahko tudi Irak postane zelo romantično mesto. Tudi med bombnimi napadi. Nič čudnega, da je film v Ameriki štartal z eno letno zamudo in da ga ni hotel videti skoraj nihče. Roberto je pač še vedno sanjač, življenje pa žal že vrsto let ni več lepo.

Ocena: izguba časa

 

2 komentarjev na “Recenzije: Beyond Borders, La Tigre e La Neve”

  1. sezirey pravi:

    na mino stopi? aha hvala za info..sem zaspala pa nisem videla konca :D

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Ne bi ga smel izdati, a tako blesav se mi zdi, da nisem mogel ostati tiho.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !