Recenzija: The Jacksons

3.09.2010 ob 02:30

Jp, tole je dvanajst kratkih tv šovov, ki so jih bratje in sestre Jackson posneli med letoma 1976 in 1977. Družinska oddaja, temnopolta inačica Saturday Night Live, In Living Color pred In Living Color, dejansko prelomna zadeva za temnopolte zabavljače, pač mešanica plesa, glasbe, skečev in posebnih gostov, kjer so se oglasili tudi Betty White, Dom DeLuise, David Letterman, Joey Bishop, Redd Foxx in recimo Muhammad Ali. Michael Jackson je resda dejal, da se mu je med snemanjem obračal želodec, saj se mu vse skupaj ni zdelo iskreno, marveč poceni, patetično in zelo slabo, toda njegove plesne točke so tako zelo fenomenalne, da gledalec ne more verjeti svojim očem. Da se razumemo, ne govorim o tipičnih odrskih nastopih, kjer je prav tako pokazal nekaj izjemno skuliranih gibov, se pravi o plesu, ki ga poznamo in za katerega nam je jasno, da je bil mojster že  kot najstnik, temveč o nostalgičnih točkah, o čisto pravem show danceu in varieteju, kjer bi si lahko kot za šalo podal roko tudi s Fredom Astairejem, Geneom Kellyjem in Sammyjem Davisom. Točno tako, Michael Jackson je bil vrhunski plesalec stepa, tako zelo, da bi si lahko kruh služil samo na ta način, če bi se pač razvijal v to smer. Prav ne morem verjeti kako dobro je plesal step in ni mi jasno, da tega potem ni več počel, ko je bil starejši. Zelo talentirani so bili tudi ostali bratje, tokrat brez Jermainea, ki je ostal pri Motownu, tale šov pa je dejansko nastal zaradi slabega uspeha začetnih albumov pri založi CBS, kamor je familijo Jackson spravil  oče Joe. In če smo že pri familiji, le poglejte Janet Jackson, vsega desetletno deklico, ki je pokazala tak talent, da mi je zastal dih. Prav zato mi je čudno, da v zrelih letih ni razvila pravega igralskega talenta. Prav ona, se pravi njena želja po igralski karieri, je bila razlog, da oče Joe ni uspel sestaviti še dekliške skupine, kjer bi Janet pomagali Rebbie in La Toya. Rebbie, ja, tista tretja in najmanj znana sestra Jackson, ki je premogla odličen vokal in bi se lahko razvila v dobro pevko, če bi imela nekoliko več sreče. Kot Randy, mali Randy, ki je bil v času šova star petnajst let in je z Janet odigral vsa tista zelo zabavna oponašanja znanih osebnosti. Najboljše so mi bile prve epizode, potem pa je vse skupaj res postalo nekoliko kičasto in enolično, toda še vedno zelo gledljivo in polno dobre glasbe ter plesa. Dejansko so šepali le skeči, ki so bili vedno prekratki in premalokrat zares zabavni, je pa fino videti mladega Michaela kako igra nekaj različnih in pestrih vlogic. Nostalgičen šov, danes brez dvoma bolj zanimiv kot nekoč, ki ni ravno zadel terne, dejansko promocija pesmi bratov Jackson in čas, ko je bila njihova kariera na hudi prelomnici. Zelo všeč mi je bil del, ko Michael ekipo povabi k “steni”, tako glasbeno kot plesno, posebej lepi so bili zaključki, ko je vedno znova zapel I’ll be There, nasmejal pa sem se “debeluhom”, kjer je tudi Michael spremenil svoj sicer tenek glas in skeču, kjer je odigral možička s kladivom, ki pride iz velikanske ure. Kot sem zapisal že na začetku, tole je dvanajst manj kot pol ure trajajočih oddaj, čisto pravi variety show, narejen po vzoru leto dni prej začetega šova Saturday Night Live, ki je imel seveda boljše pisce in bolj dodelan scenarij. Tole je pač družinska oddaja, ki je kazala na dejstvo kako zelo popularni in prelomni so bili bratje Jackson v sedemdesetih. In dokaz, da je bil Michael Jackson v prvi vrsti res iz nekega drugega časa, iz starih dobrih mjuziklov, podkovan z znanjem plesnih mojstrov, ki ga je nadgradil in spremenil v legendo leta 1983, ko je prvič javno odplesal kultni moonwalk. Jp, prvi mu je čestital Fred Astaire.

YouTube slika preogleda

SORODNI ZAPISI:

sestre-jackson/
zapustil-nas-je-dom-deluise/
v-spomin-deborah-kerr-in-joey-bishop/
gospod-sammy-davis-jr-bi-vceraj-praznoval-83-rojstni-dan/

 

17 komentarjev na “Recenzija: The Jacksons”

  1. :) pravi:

    haha, ornk posnetek … lepo ga je vidit spet, kak je šejkal :)

  2. Thomas pravi:

    Kako nostalgični posnetki! Kar neverjetno, kaj vse je dosegel ta drobceni najstnik, kaj še ima vse pred sabo leta 1977, dobrega in slabega.
    Zelo zanimivo je pogledati te showe predvsem zato, ker se je le neka let kasneje Michael prelevil, oblikoval je povsem drugačen imidž na odru, bolj bleščeč, bolj udaren, bolj ambiciozen. Čeprav je na teh posnetkih vsekakor kazal neverjetne plesne sposobnosti, vseeno menim, da so ga 70-a leta samo omejevala, isto velja za družino in nastopanje z brati. Pravi surovi talent je pokazal kot solist.

    Tukaj en kratek skeč z Michaelom in Betty White, ki je naravnost čudovita ženska (nisem vedel, da sta skupaj ustvarjala!):
    http://www.youtube.com/watch?v=hq8WqcKWb0g

    In tukaj kratek insert Michaela z Muhamed Alijem:
    http://www.youtube.com/watch?v=tB77smvQsJU&feature=related

    Tukaj čudovit nastop “Get happy”:
    http://www.youtube.com/watch?v=YI6J0OaymTE

    In original z Judy Garland (Hmm, scena na začetku me pa močno, močno spominja na ne drug uvod – Iztok?):
    http://www.youtube.com/watch?v=2U-rBZREQMw

    Tukaj nastopa klasik Fred Astaira – Putting on the Ritz (od 1:10 naprej:
    http://www.youtube.com/watch?v=4uXlsf3tvNo

    Pa še original z Astairom (po ogledu videa lahko rečem, da se ne čudim, da ga je Michael občudoval – tale video te skoraj hipnotizira!):
    http://www.youtube.com/watch?v=IFabjc6mFk4

  3. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Misliš Dangerous live na odru? Upam, da nisem falil :)
    Astaire je bil kralj stepa in plesa na splošno, prav zato je velika čast, da mu je prav on čestital po nastopu za Motown obletnico. Michael se je bal, da ni izvedel dobrega nastopa, po hvali Astairea pa je vedel, da je na novo napisal zgodovino.
    Res je, do izraza je prišel šele ko je bil solo, saj so ga bratje in seveda tudi oče Joe držali nazaj, rekoč, da ne sme izstopati, saj je del skupine. Pa nič veseli niso bili, da je že zelo zgodaj Gordy izdajal njegove solo albume. Me pa čudi, da si vse do Bada ni upal sam na turnejo. Vseeno pa so tile nastopi v tem tv šovu nepozabni in resnični dokaz kaj vse je Michael obvladal in kaj vse bi lahko postal četudi ne bi šel po poti pop zvezdnika.
    Njegov step resda ni na ravni Astairea, toda po moje bi bil, če bi se razvijal izključno v to smer.
    Betty White je bila gostja enega izmed šovov, tudi sam sem bil presenečen, ko sem jo videl, še posebej zaradi tega, ker zdaj doživlja prenovo kariere in je spet zelo popularna.
    Ali pa je bil le v enem skeču in ni gostoval prav posebej, isto kot David Letterman.
    Jp, Michael je poznal ves Hollywood in z mnogimi največjimi zvezdami se je rad družil, užival je v tem. Prav zato mi je nepozaben tudi obisk Gregoryja Pecka v Private Home Movies.
    Pa v teh vlogicah šova je Michael tako “normalen”, navaden pobič, z ogromnim talentom, zdrav, brez težav z vitiligom, brez operacij in tablet, brez skrbi in afer, brez obremenitve kako se bo prodajal njegov naslednji album. Enkratno ga je gledati kako uživa, pa četudi je vseskozi trdil, da je trpel in da so se mu zdeli tile šovi navaden drek.
    Žal mi je, da ni dobil več filmskih vlog, saj bi se po moje dobro zanešl. V The Wizu je bil namreč po moji oceni odličen kot Strašilo.
    Poglavje zase pa je tudi mala Janet, upal bi si trditi, da pokaže enako, če ne na trenutke celo več talenta od Michaela. Pa tudi ostali bratje so zelo dobri, no ja, razen Tita, ki pač špila kitaro, če se ne motim.

  4. Thomas pravi:

    Iztok:
    Da, da, Dangerous. Zleo zanimivo, nisem vedel, odkod mu inspiracija za uvodno točko iz Dangerous. Čeprav je Dangerous veliko boljša pesem za nadaljevanje tiste uvodne točke kot pa Get Happy.

    Je pa zanimivo videti tudi, odkod je dobil inspiracijo za Smooth Criminal – od Fred Astaira! Si videl originalni video iz filma? Ne bom preveč teh inkov sem anmetal, ker bom zdeformiral vsebino tega članka. Vse to so lahko še ideje za prihodnje članke (Od kod je Michael dobival inspiracije – konkretni primeri recimo, še vedno čakam, da se kdaj dotakneš tudi MSG koncertov, …).

    Michaelov step ples: se strinjam s tabo, Fred Astaire je Fred Astaire. Ampak če bi se Michael vrgel v vode stepa in vadil tako temeljito, kot je verjetn o vadil svoje moonwalke, side-slide, leane, itd, bi verjetno lahko dosegel enako gracioznost kot Fred.

    Čeprav je pa po drugi strani tudi pomembno dejstvo, da – po moje – je nekaj, če je pri delu avtor (bodisi avtor giba, plesa, pesmi, …) ali pa nekdo drug. Mislim, da je avtor, se pravi original, v veliki prednosti, saj bolje čuti svoj “izdelek”, mu prinaša en del svoje osebnosti, svoje aure, svoje duše. Imitacija ponavadi ne more zasenčiti originala. Z izjemo morda Michaela samega (menim, da je njegova verzija Come Together boljša od Lenonove, prav tako menim, da mu je zelo dobro uspelo vživeti se v James Browna na odru).
    Sklep: nihče Michaela ne bo mogel tako dobro kopirati, pa naj gre za t.i. odkrito kopiranje (v smislu imitatorja) ali pa prikrito kopiranje (se pravi, ko nekdo vgradi Michaelove elemente v svoj performance, a la Justin Timberlake, Chriss Brown, …), da bi lahko pri tem izžareval enako auro, kot jo je izvirnik!

  5. Zvezdana pravi:

    Nisem vedela, da se je Michael lotil tudi stepa! Zgleda v tem nastopu, kot da res zelo uživa.
    Čeprav se mi zdi, da to vseeno nekako ni pravi Michael – da tukaj ni “posebnež”, enkraten, neponovljiv, kot je bil drugod.
    Ves čas imam občutek, da je Michael želel biti predvsem poseben (unique), če lahko tako rečem. Včasih se mi zdi, da je kar težko o njem nekaj zagotovega reči.
    Tako se je ves čas spreminjal v izgledu, v obnašanju, v oblekah, celo skozi posamezni koncert od najbolj ekstravagantnega pop kralja do preprostega mladeniča v beli srajci…

    In tudi tekom časa sem opazila velike spremembe v njegovem image-u”. Ko sem v zadnjih dneh gledala nek DVD s posnetki različnih nagrad, ki jih je v življenju prejel, sem bila prav presenečena, kako je spreminjal svojo podobo – celo, ko je prihajal na podelitev nagrad.
    Ja, pa še nekaj se mi je zdelo prav hecno pri teh podelitvah nagrad. Večkrat je komu porinil svojo nagrado v roke, da jo je ta oseba držala, medtem ko se je on zahvaljeval. Enkrat celo nekemu princu, če sem prav razumela. Ne vem, ali se je rad malo hecal z ljudmi, ali je bil nekoliko razvajen, hm??

  6. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Thomas, tudi meni je njegov Come Together boljši od izvedbe Beatlov.
    Vem kaj hočeš reči, toda po drugi strani pa, morda malce nesramno, ni bilo nič povsem njegovega, vedno si je nekaj sposodil in pač nadgradil ter dovršil. Tudi moonwalk so že pred njim izvajali stari plesalci stepa. No ja, tudi Judy Garland si ni izmislila te koreografije, ampak so to naredili drugi, toda v bistvu nisem vedel, da je služila za osnovo za Dangerous. Po tej logiki bi lahko rekli, da Justin & co. ne kopirajo od Michaela, ampak prav tako od teh ta starih. Je pa res, da je Michael zadevo tako dobro nadgradil in izvedel tako karizmatično ter graciozno, da je na koncu izpadel boljše od vseh.
    Glede linkov, ti kar zalepi, zapis postane še bolj zanimiv.

    Zvezdana, res je, vedno je hotel biti nekaj posebnega, novega, drugačnega, še posebej glede izgleda. Michael je bil znan kot tako imenovani practical joker, pa pranker, že kot otrok, pač rad se je zezal in provociral in se šel Petra Pana, tudi zato mi je bil tako zelo všeč, tudi zato morda obstaja možnost, da je zaigral celo svojo smrt, če malo pretiravam. Razvajen je bil ravno toliko kot je treba, zakaj pa ne, le kdo ne bi bil. Toda ni bil zoprno razvajen, bil je navihano razvajen, če lahko tako rečem.

  7. Thomas pravi:

    Zvezdana:
    Ja ja, to je bilo na World Music Awards v Monacu, ko je prejel več nagrad v enem večeru in jih je kar v roke princu Albertu “porinil”. Je bilo kar smešno no. Po moje je to naredil malce za šalo. Ali pa je res bilo težko vse skupaj, kaj pa jaz vem, koliko tehtajo te nagrade. Ampak vem, da jih je nekega leta prejel ene 4, pa se ne spomnim, ali je to bilo leta 1993 ali 1996.

    Iztok:
    Evo, tale video naredi zanimivo primerjavo.
    http://www.youtube.com/watch?v=B0GWCk9wnak

    Ampak moram reči, da se ne strinjam s tvojo tezo, da Justin & Co. ne kopirajo Michaela, temveč ostale, ki so bili pred njim. Malce se bom poglobil v tole…

    Jaz vidim očitno razliko med 1.počastitvijo ter 2.kopiranjem.

    1. The Band Wagon je izšel leta 1953. Michael je sceno za Smooth Criminal posnel leta 1988 (no, vsaj film Moonwalker je izšel takrat). Med obema filmoma je torej minilo 35 let.
    Judy Garland je sceno z Get Happy posnela leta 1950. Michael je koreografijo za Dangerous prvič nastopal … recimo 1992, prej je zagotovo ni. Od originalnega filma je minilo 42 let.
    V obeh primerih je torej minilo razmeroma veliko časa. Vsekakor toliko časa, da recimo originalna avtorja/izvajalca nista mogla imeti nobene komercialna koristi več od njunega originalnega izdelka, prav tako pa njuna izdelka nista več krožila v mainstreamu. Torej nikakor ne moremo reči, da se je Michael poslužil nečesa, kar je pač trenutno bilo “in”, ker se bi hotel okoristiti modnega trenda.

    2. Justin & Co. so začeli močno kopirati Michaelove gibe in ostalo kdaj? Ne bom natančno vedel, ker bi moral malce raziskati. Ampak glede na to, da je Michael še leta 1998 zelo aktivno nastopal tako Dangerous, kot tudi Smooth Criminal, Billie Jean in ostale markantne nastope, in da pred tem letom verjetno ni bil aktualen nihče Justin & Co., je varno reči, da s kopiranjem niso počakali niti 10 let od trenutka, ko je Michael še aktivno izvajal vse svoje plesne koreografije in imel od njih komercialno korist ter umetniško priznanje.

    Mislim, da je razlika več kot očitna. -10 let, pa še to le pogojno je vsekakor kopiranje modnega trenda. +35 let pa je počastitev preteklosti. Vsaj jaz tako gledam na to.

    Pa še eno primerjavo lahko dam iz svojega področja. Veliko svetovnih jezikov je recimo iz Angleščine prevzelo besedo za računalnik. “Computer” najdeš skoraj povsod, razen recimo v jezikih, ki so bolj čistunski in nočejo “kopirati” iz angleščine. Vidiš, tukaj bodo vsi govorili o angleški izposojenki, nihče pa ne omeni, da je angleščina besedo izpeljala iz francoskega glagola “compter”, ki pomeni “računati, šteti”. Od koga smo sedaj izposodili besedo?

    P.S. Iztok, a Captain Eo-ta si že kdaj komentiral? Zdaj sem se spomnil, ker ga bodo ponovno začeli vrteti v Eurodisneyu v Parizu. Mika me, da bi šel na ogled!

  8. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Nisva se povsem razumela, pa zelo pavšalno sem postavil svoj komentar. Jasno, da je razlika med kopiranjem in poklonom, še posebej pri video spotu, kjer se je konkretno v Smooth Criminal poklonil oz. počastil svojega idola Freda Astairea. To je dokaz, da je oboževal stari Hollywood in filme na splošno.
    A vseeno bi lahko rekli, da se ti mladi glasbeniki po tej logiki tudi “poklanjajo” Michaelu in nimajo v glavi, da mu kradejo in ga kopirajo. Sicer pa sploh ni važno, pomembno je to kako zgledaš med poklonom in seveda, da se ne sprenevedaš in ne trdiš, da je nekaj tvoja pogruntavščina, v resnici pa si spidzil nekomu drugemu. In Michael je, če se ne motim, vedno povsem pošteno povedal kje si je kaj “sposodil”.Je pa res, da je vse skupaj vedno izvedel tako vrhunsko, da je izpadel bolje od originala in da je “sposojen” giv postal njegov oz. da ga je šele on spopulariziral.
    Res je, ni šlo za “krajo” v smislu okoriščanja, ampak za poklon nostalgiji, se strinjam v celoti in tukaj se Michael loči od novih pevcev in pevk. A vendarle je na nek način nepošteno, da bi kdo mislil, da je vse njegova pogruntavščina, saj so podobne reči že mnogo let prej počeli drugi, recimo Astaire in Garland, če toliko. Če sem iskren nisem nikoli doslej razmišljal tako globoko, saj sem imel v glavi, da je bil Michael inovator v vseh pogledih. Dejansko ni bil, bil je nekdo, ki je znal zmodernizirati in nadgraditi nostalgijo in iz nje narediti nove trende in perfekcijo.

    Captain Eo? Pisal posebej še nisem o njem, sem ga pa omenil pri zapisu Michael Jackson in filmi:
    http://iztokgartner.blog.siol.net/2009/08/06/michael-jackson-in-filmi/

  9. Zvezdana pravi:

    Thomas, Iztok,
    se mi zdi, da se na posnetku prav vidi, kako je bilo princu Albertu obupno nerodno. Kar ni vedel, kaj bi. Stal je ob strani resen kot kip. Michael pa, kot ponavadi, se ni sekiral…
    Ne vem pa, kaj si je mislila publika – o obeh…

    Prav presenčena sem, koliko podobnosti je v Smooth Criminal s predstavo Freda Astaira. Ampak verjetno sta bila glede tega dogovorjena in sta vedno ostala prijatelja, saj sem ju videla na fotografijah skupaj. Celo knjigo “Moonwalk” je Michael posvetil Fredu Astairu. Če se prav spomnim, je Fred Michaela celo poklical po telefonu takoj po tistem prvem javnem moonwalku in mu čestital.

  10. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Eh, po moje je to malenkost, o kateri ni v dvorani nihče razmišljal.
    Tako je, prav Fred je bil prvi, ki ga je poklical in mu povedal, da je odplesal vrhunsko. Šele takrat se je Michael zavedal, da je res dober, saj se je pred tem bal, da nastop ni šel dobro. A kot te enkrat pohvali Fred Astaire, potem veš, da si kralj:
    “I watched it last night, and I taped it, and I watched it again this morning. You’re a helluva mover.”

    Evo, kaj točno je še Astaire rekel zanj:
    “Oh, God! That boy moves in a very exceptional way. That’s the greatest dancer of the century”.

    “I didn’t want to leave this world without knowing who my descendant was. Thank you Michael!”

    In če smo že pri citatih, Frank Sinatra je dejal tole:
    “The only male singer who I’ve seen besides myself and who’s better than me – that is Michael Jackson.”

  11. Zvezdana pravi:

    Iztok,
    ja tole so pa res prelepe pohvale. Torej sta dva vrhunska umetnika dala prednost Michaelu pred vsemi ostalimi.

    Zanima me pa še to, če morda lahko napišeš par besed.
    Kakšen pa je bil resničen odnos med Princem in Michaelom? Ali sta bila res takšna rivala, ali sta bila prijatelja? Eni pišejo eno, drugi pa drugo. Kaj je res? Kako je Michael gledal na Princa?

  12. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Kolikor je meni znano je Prince Michaela zelo spoštoval, vem pa da se nista ravno družila, kaj vem, morda so bili egotripi obeh preveliki, saj sta bila oba v istem času genija. Pesem Bad je bila v originalu napisana kot njun duet, na skupnem sestanku s Quincyjem Jonesom pa je Prince pojasnil, da je pesem tako zelo dobra le z Michaelom, da njega ne potrebuje.
    Se je pa enkrat šalil, da ni hotel peti besedila: “Your butt is mine.” :)

    Vem pa da sta bila enkrat tudi skupaj na odru z Jamesom Brownom.

  13. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: Why Did I Get Married (oba dela) pravi:

    [...] recenzija-the-jacksons/ [...]

  14. Zvezdana pravi:

    Pozdravljen Iztok!
    Ne morem si kaj, da ne bi komentirala knjige o Michaelu, ki si mi jo priporočil (Taraborreli: “MJ-The magic, the madness”. Na srečo sem jo dobila prevedeno v hrvaščino, tako da mi je lažje brati. Ti pa moram reči, da bi se o tej knjigi dalo debatirati! Vsako poglavje me bolj šokira!
    Hvala, da si mi knjigo priporočil, ker marsikatero podrobnost iz Michaelovega življenja oz. iz njegove družine nisem poznala. No, sicer si mi rekel:”Ne verjemi vsega!” Vendar pa do sedaj ne vem, kaj naj ne bi verjela. Vse je tako živo opisano in podrobno, da se mi zdi vse res.
    Ampak res, kar lasje ti včasih gredo pokonci, ko vse to bereš, pa sem šele nekje na polovici – pri Thrillerju. Kar sapo mi je zaprlo, ko sem danes prebrala, da je malo manjkalo, da bi Michael odstopil od izdaje tega albuma. Ali je to bila res samo njegova finta??

  15. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Nisem še tako daleč, trenutno sem nekje pri izdaji albuma Off the Wall in snemanja filma The Wiz.
    Da bi odstopil od Thrillerja pa ne verjamem, saj je bil prav ta album njegov sanjski projekt. Ne vem točno na kak način misliš, da bi odstopil, a vseeno lahko rečem, da je že pri Off the Wall sanjal o še boljšem albumu, saj si je želel še večjega uspeha in je samemu sebi obljubil, da bo svetu z naslednjim albumom pokazal kako zelo nadarjen je.

    Glede same knjige, tudi sam jo z veseljem berem, ko imam čas, super je, ogromno reči izveš in res je napisano tako, da verjameš vse, toda še vedno je treba jemati z rezervo, saj pri Jacksonu ne moreš vedeti kaj je bilo res kaj pa finta. On bo večna enigma, tudi zato je bil taka zvezda.

    Po drugi strani pa tudi njegovi avtobiografiji Moonwalk dejansko ne gre za verjeti, saj si je lahko prav tako izmislil vse kar je zapisal :)

  16. Zvezdana pravi:

    No, kmalu boš pri Thrillerju…
    Tudi jaz knjigo berem z velikim užitkom, kadar le morem.
    Presenečena sem tudi nad Michaelom. Imel je nekakšen “dvojni” značaj, trden in odločen in po drugi strani izjemno mehak in nežen. Kot da ne bi bil isti človek.
    Dve čisti skrajnosti v njemu.

  17. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    To se je vedno teplo v njemu. Zaradi strahospoštovanja do očeta, ki ni želel, da bi šel kdajkoli solo. Po eni strani je bil samozavesten in odločen, da uspe, po drugi pa se je bal jeze in nezadovoljstva očeta, pa še zaupal ni nikomur in se je zapiral vase. Privatno je bil vedno tih in zadržan, na odru pa eksplozija.

    Ga je Oprah enkrat hecala za tiste gibe, kjer se je držal za mednožje, da kao to ni kulturno. Je zagovarjal, rekoč, da je to prvinski izraz plesa, ko ga je vprašala, če je še devičnik, pa je zardel, se potegnil vase in rekel, da o tem ne bo govoril, ker je gentleman :)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !