IZTOK faking GARTNER

« | | »

Kulti in klasike: 2001: A Space Odyssey

31.07.2010

zda 1968, znanstvena fantastika, režija: Stanley Kubrick, igrajo: Keir Dullea, Gary Lockwood, William Sylvester, Douglas Rain, Leonard Rossiter, Margaret Tyzack)

Evo, priznam, tele zloglasne kultne klasike kljub dvakratnemu ogledu še vedno ne razumem povsem. Sicer pa, mar ni bil to njen osnovni namen?

Leto 1968 sta zaznamovala dva znanstveno fantastična filma, ki sta potem zaznamovala tudi celotno filmsko zgodovino. Prvi je bil Planet opic, ki nam je dih vzel s svojim šokantnim koncem, drugi pa Odiseja 2001, s finalom, ki si ga je lahko vsakdo razlagal povsem po svoje, vsaj po mojem skromnem mnenju. Skrivnostni črni pravokotnik, no ja, monolit, ki ga na Zemlji prve najdejo opice in ki ga potem štiri milijone let kasneje ponovno najdejo na Luni, naj bi bil poslan iz vesolja kot darilo nezemljanov, ki so si želeli, da bi se razvoj ljudi močno pospešil. Povedano drugače, brez nezemljanov ne bi bilo ljudi, marveč samo neumne opice, ki jim ne bi bilo jasno, da se lahko kost uporablja tudi kot orožje. Okej, toda le zakaj so potem ta črni pravokotnik našli na Luni? Je bila Zemlja včasih Luna? So naši predniki živeli na Luni? Hm, so ga Luno odnesli kar nezemljani, da bi dosegel svoj namen? Dobro, toda le zakaj so ga ljudje potem znova odkrili šele štiri milijone let kasneje? Recimo da zato, ker nezemljani niso hoteli, da bi bila pot do Lune prelahka in prehitra. No ja, ampak štiri milijone let je vseeno preveč, mar ne. Nezemljani so nam torej pomagali samo na začetku in nam bodo znova pomagali šele na koncu, se pravi takrat, ko bodo ocenili, da je čas, da gremo naprej. Kam naprej? Na Mars? Na Saturn? Stanley Kubrick in Arthur C. Clarke pravita, da na Jupiter, kjer se znajde tudi naš David Bowman (Keir Dullea), ki ga odnese skozi drugo dimenzijo. Ko pride do konca, sreča samega sebe. Ko sreča samega sebe, še enkrat sreča samega sebe. Ko še enkrat sreča samega sebe, pa naleti na naš skrivnosten črn pravokotnik, ki mu pove, da je napočil čas za novo raso. Raso nezemljanov ali raso povsem novih ljudi? Je tisti zarodek dejansko Davidov sin, njegova reinkarnacija? Brezmadežno spočeti Jezus? Nimam pojma, res ne. Vem samo to, da so nezemljani poskrbeli, da so jih ljudje našli šele po štirih milijonih let. In seveda, če nam ne bi poslali črnega pravokotnika, jebenega monolita, bi za vedno ostali opice, o tem pa vendarle ni dileme. Vseeno pa me zanima, zakaj niso nezemljani preprosto prišli do nas, zakaj so čakali štiri milijone let? Charles Darvin se verjetno obrača v grobu, saj je Stanley Kubrick v dobrih dveh urah prikazal celotno evolucijo. No evo, tako nekako gre zgodba tegale huronsko znanega in prelomnega filma, ki ga po moje v celoti nista razumela niti Kubrick in Clarke. Stvar je jasna, Odiseja 2001 je film, ki bi ga morali gledati dva tisoč enkrat, da bi ga zares razumeli, in film, ki v bistvu sploh ni več film, temveč nek povsem drug medij za katerega še nisem našel imena. Vizualna popolnost, nepozabna atmosfera, še vedno neverjetni posebni efekti, ki so na žalost v celoti prišli do izraza samo v kinu leta 1968, čarobne dolge sekvence, tridesetminutna uvodna opičja norija, ki jo je sparodiral Mel Brooks, uporniški in danes ponarodeli računalnik HAL 9000 (glas mu je posodil Douglas Rain), ultimativni ego trip skozi čas, fantastična glasbena spremljava, ki je iz Straussa  naredila pop zvezdo, in zaključna scena, kjer naj bi se Zemljani vrnili v čas srednjega veka, vsaj kar se scenografije tiče. Čistokrvna klasika znanstveno fantastičnega žanra, ki je še vedno vsaj dva tisoč eno leto pred našim časom. In zakaj me še vedno ni potegnilo noter? Ne vem, morda zato, ker še vedno nisem gledal s pravega zornega kota. Ker še vedno nisem dojel bistva. In ker moj zadnji ogled datira v leto 2001, ko sem si tale film privoščil v čast letnici. Me res zanima kakšni bi bili vtisti, če bi ga gledal še enkrat, ali še bolje, kaj bi bilo, če bi ga gledal dva tisoč prvič. To je po moje edini način, da bi ga zares poštekal in se končno zavedal, da gledam najboljši film vseh časov.

Ocena: vredno ogleda

 

Avtor IZTOK GARTNER, zapisano 31.07.2010 ob 03:15 pod kulti, klasike & filmski svet. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

28 odgovorov na “Kulti in klasike: 2001: A Space Odyssey”
  1. Jan G. - 31.07.2010 ob 12:08
    Jan G.

    Po mojem mnenju se ob filmu ne gre toliko ukvarjati z natančnim členjenjem vsebinske niti in njenim utemeljevanjem, pač pa predvsem z vsebinsko idejo. Izdelek je namreč prepreden s simbolizmom in metaforami, ki ponujajo večstranski pogled na razvoj človeka, na mnogih mestih je povsem abstrakten in špekulativen. Gre za gromozanski, silno kompleksen projekt, ki poskuša zaobjeti preteklost, sedanjost in prihodnost človeške civilizacije in je ukrojen z osupljivo perfekcionističnim obrtnim konceptom. Takole sem se nanj pred dobrim letom oziral sam.

  2. IZTOK GARTNER - 31.07.2010 ob 14:06
    IZTOK GARTNER

    Mene pa ravno ta vsebinska nit in razčlenjevanje le te vedno znova potegne v debato, saj bi rad enkrat prišel do bistva, pa mi ne rata :)
    Ideja je jasna, veličastna in mogočna, o tem ni dvoma, prikaz pa itak ni film, ampak nadfilm.
    Je pa zanimovo, da je film ob izidu finančno popolnoma razočaral, Planet opic je bil uspešnica, Odiseja 2001 je bil flop, kar je jasno, saj je bil preveč zahteven tudi za tiste, ki so ga imeli čast videti v kinu.
    Me pa zanima kako bi ga Kubrick posnel danes, ko je na voljo več denarja in še bolčjši efekti. Hm, morda bi naredil slabši film, saj vizija ne bi imela toliko možnosti za iznajdljivost kot nekoč.

  3. Jan G. - 31.07.2010 ob 14:26
    Jan G.

    Kdo ve, kako bi izgledal danes, meni se zdi še z dandanašnje perspektive v številnih segmentih nedoumljiv. Da je bil flop, tako niti ni kaj prida presenetljivo, bil je par dekad pred časom v vseh pogledih, s svojo zamotanostjo in zagonetnostjo pa ne kaj prida zanimiv izdelek za množice. Planet opic je na drugi strani izrazito bolj populistično naravnan, pa ne pravim, da je zato manjvreden. :)

  4. IZTOK GARTNER - 31.07.2010 ob 14:40
    IZTOK GARTNER

    Kubrick je bil vizionar in poet brez primere, še posebej v tem filmu, ki sicer ni eden meni najljubših njegovih, a se vseeno zavedam njegove veličine in pomembnosti. Včasih prav ne morem verjeti, da ga je skupaj spravil že konec šestdesetih, preprosto neverjetno. In seveda, da so mu ga sploh dovolili posneti in mu dali potreben denar.

    Planet opic pa je res znatno bolj “pop corn”, a vseeno hudičevo dober, kar pa je prav tako redkost v svetu filma. Enako super so meni vssa nadaljevanja, ki zgodbo obračajo vsak po svoje, zelo slab pa je rimejk Tima Burtona, ki ga sploh ne bi smelo biti.

    Sem se pa vedno igral z idejo kaj bi nastalo, če bi Kubrick režiral Planet opic :)

  5. t-h-o-r - 31.07.2010 ob 19:43

    za odisejo se samo vsedi nazaj in bodi navdušen in začuden

    genialno

    kubrick \o/

  6. t-h-o-r - 31.07.2010 ob 19:47

    monlit so na luno postavili vesoljci, da bi spremljali naš razvoj

    ko smo bili dovolj daleč, da ga najdemo oz. zaznamo, so nas “poslali” naprej do jupitra

    kam naprej? ni meja, nekam, kjer več ne potrebujemo organskih teles

    star child je pa nov korak človeštva, kot je bil izreden korak uporaba orodja in možganov, zdaj smo dosegli novo stopnjo, saj je tudi glasba v obeh prizorih ista

  7. IZTOK GARTNER - 31.07.2010 ob 20:08
    IZTOK GARTNER

    Zakaj pa nas niso spodbujali, da bi ga našli prej? Zakaj so nas tako dolgo pustili pri miru po prvem obisku med opicami?
    Pa zakaj za vraga so oni tako daleč pred nami?
    In seveda, zakaj bi brez njih še vedno ostali le opice?

    In najbolj zanimivo, ali so ga iz Zemlje potemtakem odnesli na Luno, le zakaj?

    So nam torej dali 4 milijone let časa, da ga spet najdemo? Kaj pa je bilo med tem z njimi? So ves čas v brezčasnem prostoru?

    Kdo je ustvaril star childa? Če so ga nezemljani, torej ne more biti nov korak človeštva.

  8. Jan G. - 31.07.2010 ob 21:50
    Jan G.

    Kdo ali kaj pa zagotavlja, da so monolit postavili nezemljani? Morebiti ga je pa namestila višja sila, božanstvo, če hočeš. Ali pa filmu služi samo kot simbolni konfin človeškega napredka? Pravim ti, vsebini ne boš prišel do dna in prav to je eden izmed genialnih aspektov izdelka – nedoumljivosti, ki nas je in bo spremljala povsod, je Kubrick v filmu dal vlogo in drznem si trditi, da ne le zato, da bi gledalce žgečkal, kaj je in kaj ni, pač pa da bi v prvi vrsti predstavljala samo sebe, kot neodtujljivo človeško senco.

  9. IZTOK GARTNER - 31.07.2010 ob 21:54
    IZTOK GARTNER

    No ja, ker je zraven Clarke, so gotovo nezemljani :)
    Razen če so nezemljani ves čas le božanstvo :)
    Zapleteno, vsekakor.

    Simbolov kar mrgoli, se strinjam, toda vse pa tudi ne more biti le simbol, ker potem pa ni niti najmanjše logike. Tako daleč vendarle ne bi šel.

    Točno tako, to je glavni trik tega filma, da se ga ne povsem do konca razumeti, po moje namerno, rekel bi celo, namerno “zmedeno”, da bega gledace za vse večne čase.

  10. Jan G. - 31.07.2010 ob 22:33
    Jan G.

    Kaj pa vem, meni je predstava monolita kot simbola bližja, kot pa zatekanje k znanstveno-fantastični utemeljitvi. Tako recimo monolit pri opicah simbolizira spoznanje, da lahko kost uporabijo tudi kot orodje ali orožje, kar “človeku” odpre pot do civilizacijskega napredka, monolit na luni tehnološki napredek, ki odpre vrata v vesolje, pri monolitu v vesolju pa je, ker pač še nismo tam, stvar malce bolj zagonetna. Rekel bi, da je špekulacija na človekovo poglobitev vase, osebnostno in miselno preobrazbo, razsvetljenje, saj se človek nenazadnje znajde v neoklasicistično opremljeni sobani, kar vodi v nov preskok, zvezdnega otroka.

  11. IZTOK GARTNER - 31.07.2010 ob 22:47
    IZTOK GARTNER

    Je pa zanimivo, da smo bili že zdavnaj leta 2001 in da se še niti računalnikom ni zmešalo :)

  12. Bo - 1.08.2010 ob 11:08

    Ti je težko, ko ti kaj ne potegne? Saj to je čisto človeško, pomeni le, da se boš moral še bolj potruditi, če boš hotel razumeti. Prav bi prišel kakšen monolit, ki bi te prestavil na višjo stopnjo razumevanja, verjamem. Mislim pa, da sta Clarke in Kubrick zgodbo povsem domislila. Inception, recimo, je poln loose ends, ne Odiseja.

  13. Aleš - 1.08.2010 ob 16:15

    Bom zelo na hitro razložil, kakor sem jaz razumel iz knjig (filma nisem gledal)…

    Pred tremi milijoni let so različne planete obiskovali nezemljani, ki so iskali življenje, ki bi lahko doseglo njihov inteligenčni nivo. Najdejo na izumrtje obsojene opičnjake, med njih pa zadegajo prvi monolit – Učitelja, ki opico povzdigne v človeka. Od tega do vesoljskih ladij je zelo malo, zato vse spremljamo v nekaj besedah (oziroma v kratkem prizoru, ki sem si ga, zraven nekaterih drugih izsekov, ogledal).
    Hkrati so na Luno in na Japet postavili še dva monolita. Prvi je Požarni alarm, ki osvetli naslednji monolit, ki je ponovno Učitelj in ljudi dvigne v novo raso, tako kot preskok opica-človek, je tu preskok človek-zvezdni otrok.

    Seveda ima knjiga še tri nadaljevanja: drugo, tretjo in finalno: tri tisoč prvo Odisejo. Zlasti v slednji veliko izvemo o avtorju monolitov. Super knjige, priporočam. Mislim da je 2001 celo prevedena v domači jezik.

  14. IZTOK GARTNER - 1.08.2010 ob 16:49
    IZTOK GARTNER

    Bo aka vsemogočni Robert L. Tuva, kot kaže si edini, ki se hvali s tem, da je tale film v celoti logičen, jasen in preprost v svoji zgodbi, svaka čast, res, očitno si ti tisti Star Child na koncu :)

    Aleš, torej so vendarle za vse odgovorni nezemljani :)
    Dobro pojasnilo, očitno bi moral tudi sam prebrati knjige.
    Bega pa me ta “malo” kot si povedal, vendarle gre za milijone let, zakaj so čakali tako dolgo? Smo ljudje res tako zabita rasa, da smo rabli milijone let za naslednjo stopnjo?
    Je pa tole zelo podobno Raelijancem, če razmišljam širše, saj imajo, če se ne motim, filozofijo, da smo ljudje le seme nezemljanov.

  15. Aleš - 1.08.2010 ob 18:01

    Niso čakali.

    Opice so bile obsojene na propad, zato so jih rešili z Učiteljem, ki je opice naučil ubijati.

    Nezemljani so hkrati postavili vse tri monolite- na Zemlji, Luni in Japetu. Potem pa so oni odšli in jih več ne vidimo/srečamo, ker vse postorijo monoliti. Monoliti pa so stali na luni in Japetu in bi bilo praktično vseeno, kdaj bi bili odkriti. Lahko bi opice vesoljske ladje odkrile dva meseca zatem, ko so odkrile palico in bi pač monolit na luni odkrili veliko prej. Point je, da ga ljudje odkrijejo sami, brez pomoči. Ker šele takrat so pripravljeni na naslednji korak v razvoju.

  16. IZTOK GARTNER - 1.08.2010 ob 18:04
    IZTOK GARTNER

    Štekam, super razlaga, a vseeno, če so nam pomagali z monolitom na začetku, zakaj nam niso potem še vsaj toliko, da ne bi čakali milijone let, da jih odkrijemo sami.

    No ja, očitno so že vedeli kaj vse rabimo za evolucijo :)

    A še nekaj me zanima, prvi monolit je logičen, saj bi izumrli, če nam ne bi pomagali, zakaj pa drugi in tretji, bi nam šlo brez novega napredka tako slabo, da bi spet izumrli? Je bil upor Hala znak, da delamo nekaj hudo narobe in da nas je treba spet upgrejdati?

    Res ne bi mogli mirno živeti brez ostalih dveh monolitov in pričetka nove rase, ki jo predstavlja Star Child? Kaj je sploh Star Child? Je človek ali nezemljan, je oboje, je mašanica, je novi odrešenik, novi Jezus? In zakaj sem imel občutek, da smo spet v srednjem veku po scenografiji tiste sobane?

  17. Aleš - 1.08.2010 ob 21:20

    HAL je bolj mišljen kot preizkušnja, mimo katere ljudje morajo priti sami, če želijo postati StarChild.

    Zadnja preizkušnja pa je premagati smrt. Gledati sebe kako se po stopinjah staraš, nakar dokončno umreš.

    Se spomniš steklenice, ki pade na tla?
    Steklenica se razbije, vino pa ostane.

    Tako človekovo telo odmre, duša pa ostane. Zadnja preizkušnja človeka je, da se sprijazni s smrtjo svojega znanega telesa. Nato se njegova duša premesti v otroka, ki zre na Zemljo, od tam pa je pripravljena na novo rojstvo; kjer se bo otrok znova učil, dokler nekoč ne bo spet zrastel dovolj daleč, da bo dosegel nove monolite in postal še boljši človek. Mej razvoja ni, govori Clarke :) .

    Vprašal si, kaj sploh je StarChild…
    Zdaj bom razložil z zelo enostavnim primerom, samo da nedvoumno jasno.

    StarChild bi se lahko od normalnega človeka razlikoval tako, da lahko s pomočjo misli premika predmete. Sicer to ni res, ampak zagotovo lahko stori kaj podobnega. Ker človek se ravno ne more naučiti premikati predmetov; temveč bi moral nekdo nekaj vcepiti v tvoje telo, da bi bil tega zmožen (figurativno mišljeno).

    Česa pa je StarChild zmožen? V knjigi piše [SPOILER] da je nesmrten in lahko brez naprav (torej vesoljskih ladij) potuje po vesolju. V knjigi se po tem, ko se rodi (ali nastane) vrne na Zemljo, “uniči” nuklerno konico (torej grožnjo zemlji) in postane duhovni vodja tipa Jezus. Torej si pravilno razmišljal…
    Vse to se zgodi v Odiseji 2001. Nadaljevanje gre še dlje, ampak od tukaj bom pustil tebi, da odkriješ, če boš kdaj nemara čital. Knjige niso tako zapletene, kot bi kdo mislil; temveč zelo razumljive. Jaz sem jih naprimer komot čital ob tem, ko je punca gledala kakšne filme (in sem občasno pokukal na ekran, če je bil kakšen hud akcijski prizor XD).

    Aja, scenografija tiste sobane je neoklasicistična in (vsaj tako mislim) je taka brez nekega razloga. Pomoje še avtorja sama nista vedela, zakaj je temu tako :D .

    Mislim pa, da je kul da si ogledaš film 2010 (http://www.imdb.com/title/tt0086837/) ker bojda potem dosti lažje razumeš zgodbo prvega dela… potem pa še prečitaš knjigo 3001: The Final Odyssey in imaš uvid celotne zgodbe (2061: Odyssey Three sem prebral do kake polovice potem pa nehal, ker je zelo dolgočasna).

    Btw, leta 3000 je Zemlja spet komunistična, heheheheh.

  18. IZTOK GARTNER - 1.08.2010 ob 23:06
    IZTOK GARTNER

    Zanimivo, vsekakor zelo zanimivo. Torej se na nek način reinkarniramo vsakič znova.
    No ja, tudi ljudje s telekinetičnimi sposobnostmi lahko premikajo predmete, pa tudi kakega odrešenika si najdejo pri kaki sekti recimo. Je pa res da je bil tale Star Child očitno nad vsemi verami in je pač odrešenik za vse ne le za kristjane, če sem prav razumel. Pa nesmrten je, praviš, kot vampir, ali kot kako božanstvo, torej ni človek, dejansko je nezemljan, če prav pomislim. Ali pa nad obema rasama. Uniči nuklearno konico? Kot Superman, kul, ni kaj.

    Okej, a ti vse to razlagaš s pomočjo knjige, kaj pa če bi videl le film, bi ti bilo vse to jasno ali bi te begalo kot je mene?

    Itak nista vedela po moje marsičesa, saj to je finta vsega skupaj po moje.

    2010 sem videl, a sem pozabil, zato bo treba še enkrat. Vem pa, da mi je bil kot mulcu bolj všeč kot 2001.

    Komunistična? Itak, kaj pa drugega, he he.

  19. t-h-o-r - 2.08.2010 ob 09:44

    “Morebiti ga je pa namestila višja sila, božanstvo, če hočeš”

    saj zelo razviti alieni bi bili za nas enaki božanstvu :)

  20. IZTOK GARTNER - 3.08.2010 ob 19:34
    IZTOK GARTNER

    Hm, buda meni zgleda zelo preprosto in povsem za časom, še posebej s svojim stajlingom.

  21. Andrej - 2.09.2010 ob 20:14

    Res legendarno, nepozabno. Me prav zanima kdaj bodo spet posneli tako dober znanstveno-fantastični film.

  22. IZTOK GARTNER - 2.09.2010 ob 22:01
    IZTOK GARTNER

    Žanr tipične znanstvene fantastike je, če mene vprašaš, v hudi krizi, pravzaprav se ne spomnim filma, ki bi sploh ujel ta žanr, prvinsko seveda, razen filma Moon, ki je odličen.

  23. smoger - 3.09.2010 ob 14:28

    Recimo Pandorum…baje delajo tudi na tem, da posnamejo Ubik… :)
    Starejša roba:
    Roddik’s chronicles
    A scanner darkly
    Ghost in the shell (čeprav risanka) je zelo dobra…oba dela
    Ultraviolet
    Final Fantasy: The Spirits Within (spet (3D) risanka, film?)..2001
    Pa seveda Evangelion: http://www.youtube.com/watch?v=4vM_Ub231Vw

  24. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzija: Prepisani - 9.09.2010 ob 22:03

    [...] v kliničnem stražita Jure Godler in Aljoša Ternovšek, Slovenec in Makedonec, ki razpravljata o Kubrickovi klasiki Odiseja 2001. Jp, monolit je preskok iz komunizma v kapitalizem, kar za Ternovška seveda pomeni konec države. [...]

  25. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Televizija 37 - 15.12.2010 ob 01:20

    [...] spomnite Kubrickove klasike Odiseja 2001, kjer se je obrnilo računalniku Halu 9000, ki je prevzel kontrolo nad vesoljsko ladjo? V filmu [...]

  26. Recenzije: Tron (oba filma) « IZTOK GARTNER - 5.01.2011 ob 04:00

    [...] čase dih vzemajoče vizije posebnih efektov, ki bi se lahko morda primerjala celo s Kubrickovo Odisejo 2001, kjer se je kot veste prav tako zasukalo računalniku. In če smo že pri kultni Odiseji 2001, je [...]

  27. IZTOK faking GARTNER » Recenzija: Prometheus - 21.06.2012 ob 01:54

    [...] marveč film o izvoru jebenega aliena, ki izgleda tako, kot da bi James Cameron režiral Odisejo 2001. Amen, Mary Shelly, avtorica Frankensteina, tega modernega Prometeja, se brez dvoma v grobu obrača [...]

  28. IZTOK faking GARTNER » Recenzija: Cloud Atlas - 28.11.2012 ob 22:53

    [...] banalne povezave med posameznimi zgodbami in časovnimi obdobji. To je scena Stanleyja Kurbicka in Odiseje 2001, pa scena prej omenjenega Terrencea Malicka in filma The Tree of Life, pa filma Being Human, ki ga [...]

Na vrh

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !