Recenzije: A River Runs Through It, Once Upon a Time in America, Wolf

20.07.2010 ob 01:35

A RIVER RUNS THROUGH IT (zda 1992, drama, režija: Robert Redford, igrajo: Craig Sheffer, Brad Pitt, Tom Skerritt, Brenda Blethyn, Emily Lloyd, Edie McClurg, Stephen Shellen)

Film z ogromnim srcem.

To, kar je Robertu Redfordu uspelo s filmom Reka poje mi, je preprosto neverjetno. Toliko čustev, iskrenosti, spontanosti, očarljivosti, čarobnosti, elegance in prefinjenosti se namreč ne spomnim pri praktično nobenem drugem filmu. Še posebej ne pri filmu, ki ga je režiral igralec, ki je pred tem režiral samo dva filma (prvi je bil Ordinary People). Čudovit portret neke družine, očeta (Tom Skerritt), matere (Branda Blethyn) in dveh sinov (Craig Sheffer, Brad Pitt), ki se sproščajo z ribolovom. Ki ribolov jemljejo kot umetnost, kot nekaj velikega, pomembnega, prelomnega. Ki ljubijo reko, ki teče skozi njihov kraj. Ki poslušajo, kako ta reka “poje”. Jim “govori”, “svetuje” in jim “kaže” smisel življenja. In ko sinova odrasteta, je reka polna njunih spominov. Njunih trofej, ki sta jih potegnila iz vode s pomočjo ribiške palice. Starejši sin je postal profesor, mlajši pa novinar. Reka je ostala takšna kot je bila. Še vedno teče in “poje”. Za vse naslednje generacije. Zares krasen in tenkočutno zrežiran film, ki ne potrebuje ničesar drugega kot reke, ribolova in izjemno dobre karakterne like, ki jih Redford spretno in prepričljivo odvodi skozi celotno zgodbo.

Ocena: 10/10

ONCE UPON A TIME IN AMERICA (zda 1984, kriminalna drama, režija: Sergio Leone, igrajo: Robert De Niro, James Woods, Elizabeth McGovern, Tuesday Weld, Jennifer Connely, William Forsythe, Treat Williams, Joe Pesci, Danny Aiello, Burt Young, James Hayden)

Hudo dobra, kompleksna, premeteno spletena, izvrstno odigrana in mojstrsko zrežirana gangsterska saga, s katero se je od filmskih platen več kot dostojno poslovil veliki Sergio Leone.

Ko je Francis Ford Coppola v sedemdesetih posnel oba Botra, sem bil prepričan, da si nihče več ne bo drznil stopiti po njegovi poti. Če bi si, bi seveda počil mimo in daleč stran od zares dobrega filma. Toda za kamero je sedel Sergio Leone, svetovni prvak špageti vesternov, ki se je odločil posloviti z labodjim spevom. S svojim najboljšim filmom, s filmom, ki je na trenutke zasenčil celo oba Botra. In tu je seveda Robert De Niro, mali gangster David »Noodles« Aaronson, ki se po tridesetih letih vrne domov. Ki se spominja svojega otroštva in svoje mladosti. Ki se spomni vseh pomembnejših prigod svojega pestrega življenja. Tudi fantovskih vragolij s svojimi prijatelji in pristanka za rešetkami, ki so mu vzele rano mladost. Tudi hudega spora s kameradom Maxom (James Woods), ki med njegovo odsotnostjo sfura nočni klub in lepe vsote denarja. Tudi svoje fatalne ljubezni Deborah Gelly (v mladosti Jennifer Connelly, kasneje Elizabeth McGovern), ki jo zverinsko posili na zadnjem sedežu limuzine. Tudi izgube nedolžnosti, prvega ropa, prvega umora, menjave dojenčkov in prve solze. Velik film. Tako velik, da ga morate nujno ujeti v originalni, skoraj štiri ure dolgi verziji. Cela kopica klasično kultnih prizorov in resnično najboljše kar lahko ponudi gangsterska drama. Plus nepozabna glasbena podlaga maestra Morriconeja, ki vsak prizor posebej dvigne še višje.

Ocena: 10/10

WOLF (zda 1994, dramska grozljivka, režija: Mike Nichols, igrajo: Jack Nicholson, Michelle Pfeiffer, James Spader, Christopher Plummer, Kate Nelligan, David Hyde Pierce, Richard Jenkins, Om Puri, Ron Rifkin, Eileen Atkins, Prunella Scales)

»I’m just marking my teritory,«

svojemu službenemu kolegu Jamesu Spaderju pojasni Will Randall (Jack Nicholson), ko ga poščije po čevljih. Tako je, Will si označuje teren. Kot volk. Jasno, Will je volk, čisto pravi volkodlak, ki se počuti odlično. Ki se počuti kot mladenič. Tudi v postelji s svojo ženo Kate Nelligan, tudi v postelji s svojo ljubico Michelle Pfeiffer. Ker ga igra Jack Nicholson, seveda ne potrebuje pretirane maske. Le nekaj dlak, malce krive zobe in posebne oči. In Jack ga igra kot jack. Kot čisto pravi volkodlak, na katerega bi bili ponosni čisto pravi volkodlaki. Zares izvrstna, zabavna, kvalitetna, dinamična in romantična grozljivka za intelektualce, ki se ji pozna, da jo je režiral Mike Nichols, tudi avtor filmov Carnal Knowledge, Heartburn in The Fortune, kjer je ravno tako igral stari dobri Jack. Namesto Kate Nelligan je bila v igri Mia Farrow, vlogo Michelle Pfeiffer pa je zavrnila Sharon Stone.

Ocena: 9/10

 

7 komentarjev na “Recenzije: A River Runs Through It, Once Upon a Time in America, Wolf”

  1. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Kulti in klasike: Goodfellas pravi:

    [...] na spidu, odgovor na Botra in na vse gangsterske filme, ki so jih posneli pred letom 1990. Tudi na Once Upon a Time in America. Tudi na Botra 2 in na svoj gangsterski prvenec Mean Streets. In tu ni dileme, saj Scorsese brez [...]

  2. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Kulti in klasike pravi:

    [...] lokalne banke. Toda gledalci niso trznili, zato se je Leone vse do leta 1984, ko je posnel odisejo Once Upon a Time America, umaknil v pokoj in zavrnil celo režijo Botra. Krivično, glede na to, da je Rod Steiger kot [...]

  3. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzija: The Conspirator pravi:

    [...] ni bil drugega kot zelo dober. Poglejte si Ordinary People, Quiz Show, The Milagro Beanfield War, A River Runs Throug It, The Horse Whisperer, The Legend of Bagger Vance in Lions For Lambs, pa boste točno vedeli o čem [...]

  4. IZTOK faking GARTNER » Recenzije: Salmon Fishing in the Yemen, Alex Cross pravi:

    [...] film, čaroben in tenkočuten kot River Runs Through It Roberta Redforda, zanimiv, poseben, odlično odigran, še bolje zrežiran in opremljen s prekrasno [...]

  5. Guy Pearce pravi:

    Sploh ne vem, zakaj sem se filma Once upon a time in America tako dolgo otepal. Ravno danes sem si ga zavrtel in skorajda nisem mogel verjeti, da gledam enega najboljših filmov vseh časov. Pravzaprav netipičen in drugačen gangsterski film, ki ne gre na prvo žogo tako kot Boter, a hkrati je to tudi njegova veličina. Izvrstno glasba Morriconeja je pravi balzam za dušo, Od igralcev najbolj izstopa James Woods, za katerega si upam trditi, da je to njegova življenjska vloga. Res škoda ga je, da ni igral še v kakšnih večjih filmih, saj bi z lahkoto prišel v rang Al PAcina ali Roberta de Nira. Odličen film, za katerega pa si je resda treba vzeti čas, saj je dolg 3 ure in 40 min. Drugače pa konec leta baje ven prihaja še extended verzija, daljša za 26 minut, uredil pa naj bi jo Martin Scorsese,

  6. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    No ja, saj Woods ima nekaj velikih filmov, samo problem je, ker ni bil ravno leading man, ampak bolj bad guy.

  7. Tomo pravi:

    Danes sem si ogledal svojo skoraj štiri ure dolgo verzijo in ne morem verjet da je bilo štiri ure filma še prehitro konec,medtem ko sem v A Fistful Dinamite(Giù la testa),Leonejevem predzadnjem filmu skoraj zaspal in po uri pa pol gledal na uro ker me ni preveč pritegnil.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !