Televizija 33

18.07.2010 ob 01:03

THE BEACH (zda 2000, pustolovska drama, režija: Danny Boyle, igrajo: Leonardo DiCaprio, Tilda Swinton, Virginie Ledoyen, Guillaume Canet, Robert Carlyle)

Plava laguna skozi oči režiserja Trainspottinga.

Leonardo DiCaprio je Brooke Shileds, le da na samotnem otoku ne odkrije seksa, ampak smisel življenja. Saj veste, finta o tem, da bi nekoč odpotovali na samotni otok, stran od civilizacije, kjer ne bi bilo niti interneta. Na skrivni otoček, ki ga ni na nobenem zemljevidu. Lokacije ne bi izdali niti mami. Če bi zraven vzeli prijatelja ali ženo, bi bilo idile konec. S prijateljem bi se skregali, žena pa bi lokacijo izdala vsaj najboljši prijateljici. The Beach je film o takšnem skrivnem otočku, kjer živi skupinica ljudi, ki se je iz urbane džungle umaknila v zasebni raj. Napaka, saj jih je več, kar pomeni, da jih bo še več. Lahko sicer prisežejo na tišino in tisoč skrivnosti, toda brez dvoma se bo našel nekdo, ki bo izdal lokacijo. Po nesreči ali zaradi tega, ker bo imel nekega dne vsega dovolj. Tako kot zmedeni Robert Carlyle, ki pobegne z otoka in zemljevid pred samomorom podari avantur željnemu Leonardu DiCapriu, kateri potem s seboj vzame še zaljubljeni francoski parček. Otoček je tu, idila se prične, čez čas pa se seveda pojavijo težave. DiCaprio najprej kot Mel Gibson iz Pobesnelega Maxa 3 naleti na nenavadno od sveta odrezano skupino ljudi, nakar se gre Plavo laguno in nežno inačico Robinsona Crusoeja ter Francozu spelje punco, na koncu pa se spremeni še v Roberta DeNira iz Lovca na jelene. Po svoje zelo zanimiv film, ki ga mnogi ne bodo hoteli razumeti, saj gre za mamilaško verzijo Plave lagune, kar je prav, saj bi še ena romantična Plava laguna izgledala kot tisočkrat obrnjen kliše.

Ocena: vredno ogleda

FLIGHT OF THE PHOENIX (zda 2004, avanturistična drama, režija: John Moore, igrajo: Dennis Quaid, Tyrese Gibson, Giovanni Ribisi, Miranda Otto, Tony Curran, Sticky Fingaz, Jacob Vargas, Hugh Laurie)

Skuliran rimejk originala, ki ga je leta 1963 režiral Robert Aldrich.

The Flight of the Phoenix, ki ga je pred leti režiral Robert Aldrich, je bil do vrha nafilan z zvezdniško zasedbo. V prvi vrsti so stali James Stewart, Richard Attenborough, George Kennedy, Peter Finch, Ernest Borgnine, Ian Bannen in Hardy Kruger. Rimejk, ki ga je režiral John Moore, avtor zelo solidne vojne akcije Behind Enemy Lines, je zares velike zvezde pustil ob strani, z dvignjeno glavo obračunal s slavnim originalom in nas navdušil s prepričljivo mešanico drame, akcije, poguma in posebnih efektov. In ravno zato zgodba o skupini sezonskih delavcev, ki z letalom strmoglavijo naravnost v mongolsko puščavo in potem iščejo način, kako bi se rešili, od začetka do konca steče elegantno, frajersko, dinamično ter gledljivo. Natanko tako, da si lahko v naslovu privošči razliko v besedici The, ki je krasila original.

Ocena: vredno ogleda

KOPPS (švedska & danska 2003, komedija, režija: Josef Fares, igrajo: Fares Fares, Torkel Petersson, Goran Ragnerstam, Sissela Kyle, Eva Rose, Christian Fiedler, Erik Ahrnbom, Harry Goldstein)

Še en vic o policajih.

»Vašo policijsko postajo bomo morali žal ukiniti, ker v vašem mestu ni kriminala,« skupini mirnih, dolgočasnih, otročjih in prijaznih policajev razloži Jessica (Eva Rose), svetlolasa birokratka, ki jo v majhno vasico Hogbotrask, vasico, katere ni niti na zemljevidu Hogbotraska, pošlje švedska vlada. In policaji so začudeni, zgroženi, prizadeti in užaljeni. Ranjen je njihov policijski ponos, njihova pripadnost matični policijski postaji, njihova idelogija, njihova zaobljuba, da bodo vestno lovili nepridiprave. Toda teh v Hogbotrasku ni. Hogbotrask je mirno mesto, pravljično mesto, mesto, kjer se ne zgodi nič. Mesto, kamor bi še enkrat zašel Doc Hollywood. Mesto, kjer bi užival celo Peter Pan. To je dežela Nikoli, fantazijska pokrajina, ki je ni, čisto prava Matrica, kjer policaji sanjajo o klišejih ameriških filmov in svoje penise spreminjajo v pištole. In sedaj jih hočejo zapreti. Samo zato, ker ni kriminala. Ker ni ropov, mafije in huliganstva. Ker ni niti razposajene mladine in prostitucije. Ker ni prehitrih voznikov, ki bi jim lahko policaji napisali listek. Hudiča, ker ni niti pokvarjenih policajev, ki bi jih lahko prijavili drugi policaji. Rešitev je na dlani. Policaj Fares Fares, zvezda odlične komedije Jalla Jalla, ki jo je ravno tako režiral njegov brat Josef Fares, stvari obrne na glavo in policaje spremeni v kriminalce, ki iščejo kriminalce, ki so v resnici policaji, ki so igrali kriminalce. Ideja vžge, svetlolasa birokratka Jessica nasede, policaji pa imajo končno kaj za početi. Pa četudi lovijo sami sebe in se delajo, kot da lovijo čisto prave kriminalce. Vse dokler jih ne razkrinkajo. In to z gatami na kolenih sredi gozda. Okej, Kopps se vsega skupaj resda loti domiselno, zabavno, satirično in farsično, toda kaj, ko ne zdrži tempa in se počasi spreminja v star vic o policaju ter njegovem psu. Škoda, da filma niso posneli v Sloveniji, kjer je policajev, ki sanjajo o klišejih ameriških uspešnic, še več.

Ocena: nič posebnega

PALMETTO (zda 1998, kriminalni triler, režija: Volker Schlondorff, igrajo: Woody Harrleson, Elisabeth Shue, Gina Gershon, Michael Rapaport, Chloe Sevigny, Rolph Hoppe, Tom Wright)

Film, ki nima pojma kako se izpelje dobro zastavljena zgodba.

Tokrat premalo prepričljivi Woody Harrelson je Harry Barber, tip, ki ga okoli prinese fatalka (Elisabeth Shue), za katero ugrabi hčerko (Chloe Sevigny) nekega bogataša (Rolph Hoppe), s katerim je ta ista fatalka poročena.V čem je štos? V tem, da jima dedec daje premalo denarja, zato bi premeteno načrtovana ugrabitev in zahtevanih pol milijona dolarjev odkupnine prišli več kot prav. Kasneje se izkaže, da je Harry Barber le grešni kozel, le tipični luzer filma noir (romanu je bilo naslov Just Another Sucker), da Chloe Sevigny sploh ni bogataševa hčerka in da Elisabeth Shue igra trojno igro. Žal gledalec namesto pričakovanega navdušenja zaradi nepričakovanih in slabo izpeljanih preobratov dobi mlačen, neumen, slabo odigran in še slabše zrežiran filmček, kjer je ogleda vreden samo začetek, v katerem Gina Gershon Harryja Barberja prepriča naj ne odhaja iz Palmetta. Režiser Volker Schlondorf, ki je še vedno znan po znamenitem Železnem bobnu iz leta 1979, je torej usekal mimo, Palmetto pa poleg imena mesta pomeni še vrsto hroščev.

Ocena: izguba časa

PANIC ROOM (zda 2002, triler, režija: David Fincher, igrajo: Jodie Foster, Forest Whitaker, Jared Leto, Dwight Yoakam, Kristin Stewart, Ann Magnuson, Patrick Bauchau)

Home Alone za odrasle.

»Kje si se naučila sos znake?« vpraša Jodie Foster. »Gledala sem Titanic,« odvrne njena hčerkica Kristin Stewart (jp, Kristin Stewart iz uspešnice Twilight). Ni kaj, Panic Room, sicer igra miši in mačk, je film, ki nam hoče reči, da nas lahko v modernih časih pred tatovi reši samo dobro poznavanje filmov, se pravi filmskih trikov, preobratov in izvirnih domislic. Jodie (namesto nje je bila planirana Nicole Kidman) in njena hčerka sta namreč kot Macaulay Culkin, le da sta zaprti v eni sobi velike razkošne hiše, v skrbno zavarovani jekleni sobi, v katero ne more vdreti nihče. Zjutraj kupita hišo, zvečer pa ju že obiščejo trije zagrizeni lopovi, ki hočejo priti do denarja. In punci se skrijeta v sobo, v sobo za paniko, ki jima reši življenje. David Fincher, režiser filmov Sedem, Igra in Klub golih pesti, je torej posnel svojo inačico mladinske uspešnice Sam doma, kar je zelo dobro, saj je tej mladinski uspešnici manjkal ravno David Fincher in serviral enkratne montažne prijeme in fenomenalne snemalne kote, kjer se napetisti ne bi branil niti Alfred Hitchcock. Tako je, Panic Room je film, ki izgleda tako, kot da bi ga režiral Alfred Hitchcock, kar pomeni, da je Jodie Foster ena izmed njegovih blondink, ki jih je v svojih filmih tako zelo rad mučil.

Ocena: vredno ogleda

BLADE (zda 1998, akcijska grozljivka, režija: Stephen Norrington, igrajo: Wesley Snipes, Stephen Dorff, Kris Kristofferson, N’Bushe Wright, Donal Logue, Udo Kier, Traci Lords)

Kung fu verzija Dracule.

Jean Claude Van Damme je bil konec devetdesetih že zgodovina. Filmi z borilnimi veščinami na star način ravno tako. Gledalci so zahtevali računalniške trike, znanstveno fantastične dodatke in mešanje žanrov, se pravi grozljivko, kjer je bil kung fu samo osnova. In Wesley Snipes je Blade, do zob oboroženi pol vampir in pol človek, mojster borilnih veščin, ki cele dneve in noči lovi lačne krvosese, ki so se tako kot marsovci infiltrirali med nas. S svojo skupnostjo, vlado in s poslovneži na zelo važnih mestih. Blade hvala bogu ni sam, saj mu ob strani stoji legendarni Kris Kristofferson, piko na i pa da še nova soborka N’Bushe Wrigh. Naspidirana in frajerska akcijsko pustolovska grozljivka, ki premore izredne posebne efekte, ob katerih vas bo vrglo na rit. In film, ki je istega leta uporavičeno popolnoma povozil premalo prepričljive Carpenterjeve Vampirje. Matrica pred Matrico in atmosfera igre Mortal  Kombat. Dinamika in tempo sta na nivoju, manjka pa duša, tistih nekaj preprostih reči, ki so potrebne za zares dober film tudi izven prizorov akcije in efektov. Plus uporniški Stephenu Dorffu, ki se upre celo svojim nadrejenim in ima idejo, da bo prebudil nekakšnega vampirskega boga in zavladal svetu. Jp, križi in sveta voda so blef,  česen, srebro in sonce pa usekajo kot vedno.

Ocena: vredno ogleda

EVERYTHING IS ILLUMINATED (zda 2005, komična drama, režija: Liev Schreiber, igrajo: Elijah Wood, Eugene Hutz)

Film, zaradi katerega boste prav vsi začeli kopati po svoji preteklosti.

Elijah Wood je Jonathan Safran Foer, ameriški Žid, ki odpotuje v Ukrajino, da bi našel svojo preteklost. Da bi našel žensko, ki je med drugo svetovno vojno, med zverinskim pobojem skupine Ukrajincev, rešila njegovega dedka. Da bi mu šlo lažje najame turističnega vodiča Alexa (Eugene Hutz), odpičenega in na Michaela Jacksona norega raperja, ki s seboj vzame tudi svojega čudaškega dedka in njegovo psičko Sammy Davis Jr. Jr. . Zelo posebna, zabavna, očarljiva, neponovljiva in otožna cestna odiseja, ki vas bo potegnila na pravo pot. Na pot razsvetljenja, ki jo moramo prehoditi vsaj enkrat v življenju. In pozor, film je režiral Liev Schreiber, ki režira kot Emir Kusturica. Kot možakar z balkana, ki obvlada malenkosti in preproste ljudi. Bravo.

Ocena: presežek

 

1 komentar na “Televizija 33”

  1. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije pravi:

    [...] junakinj in v porah gledalcev, ki padejo v atmosfero. V klavstrofobično gotsko grozo, še eno Sobo za paniko, v še en Hide and Seek, v še en Krog in še en The Grudge. Torej v še en rimejk japonske klasike [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !