Recenzije: When Love is Not Enough, The Trouble With Romance, Watercolors, Latter Days

1.07.2010 ob 01:00

WHEN LOVE IS NOT ENOUGH: The Lois Wilson Story

Winona Ryder, ki ji žal ni uspel pravi preboj iz osemdesetih, kjer je bila ena izmed najbolj obetavnih in zanimivih igralk generacije, je Lois Wilson, legendarna ustanoviteljica Al-Anona, društva za svojce kroničnih alkoholikov. Jasno, njen mož Bill (Barry Pepper) je bil kronični alkoholik, orto pjandura, ki je s svojim popivanjem skorajda uničil njun zakon. Ki bi ga uničil, če ga ne bi imela Lois tako zelo rada. Ali kot je nekoč povedala sama: “Na te reči je treba gledati tudi s srcem in ne samo z razumom.” Dostojno zrežiran in odigran film, ki pa ne ponudi pravih presežkov in dejansko ponudi prevečkrat videno zgodbo o težavah z alkoholom, ki načne še tako uspešen in ljubeč zakon.

Ocena: nič posebnega

THE TROUBLE WITH ROMANCE

Zelo bleda in večkrat dolgočasna omnibus komedija, ki tako ali drugače obdela medsebojne odnose med moškim in žensko. Več različnih zgodbic, ki se dotaknejo prebolevanja bivšega, dolgčasa v zakonu, obiska prostitutke, ljubezni in konca zveze. Nič posebnega, premalo atraktivno, preveč čvekanja, premalo štosev in poceni scenarij. Pač film, ki pametuje in pozabi, da smo podobne teme gledali že v stotinah boljših filmov. Plus David Eigenberg, sicer bolj znan kot mož Mirande Hobbes iz Seksa v mestu, v vlogi moža, ki se ustraši ženinega povabila na tročjek. In seveda pravljica o tem, da bi prostitutka po koncu romantičnega zmenka stranki vrnila petsto dolarjev. Daleč najslabša in najbolj dolgočasna je tretja zgodba, kjer neka punca nogira svojega tipa, pogojno okej je druga, kjer, kot sem že povedal, igra Eigenberg, četrta, v kateri stranka, sicer preprost in iskren mladenič, ki že dve leti ni okusil ženske, poleg seksa išče še ljubezen, je morda najbolj kvalitetna in najbolj resna, toda žal privlečena za lase, prva, kjer se dekle na bivšega spomni med predigro, pa ves čas ostaja ne stopnji klišejskih najstniških komedij brez prave poante.

Ocena: izguba časa

WATERCOLORS

Če ste videli Goro Brokeback, potem veste, da samo dva moška znata pričarati zares lepo romanco. Ko boste videli Watercolors, pa vam bo moja trditev jasna še bolj. Jp, to kar počneta Daniel (Tye Olson) in Carter (Kyle Clare), obetavni slikar in obetavni plavalec, ne bi znal bolje, lepše, bolj čustveno in bolj romantično početi nobene hetero par. To je čista poezija ljubezni, ki jo krona njun prvi prizor ljubljenja po dežju. Tako zelo spontana in nežna sta, da človek pozabi, da sta geja. Res je, Watercolor je gejevski film, ki ljubezni med dvema fantoma vzame spol. To ni več gej, to ni več  hetero, to je romanca dveh bitij, ki se ljubita. Žal le v svoji pravljici, ki jo zdela realni svet. Ki jo zdelata glupa okolica in nesrečen splet okoliščin. Igralske kreacije so resda nekoliko lesene in neprepričljive, toda za svoje dobro, saj dajo zgodbi realističen in iskren pečat, ki ga mnogi podobni filmi ponavadi nimajo. Lep in hkrati tragičen filmček, ki je dober tudi zavoljo dejstva, da mati enega izmed glavnih junakov sinovo homoseksualnost sprejme izjemno razumevajoče, rekoč: “Nimam razloga, da bi se te morala sramovati.” Kot v filmu A Girl Like Me, kjer je mati čez čas sprejela tudi sinovo željo po spremembi spola. Da so občutljivemu in nežnemu Danielu všeč fantje, je jasno že na začetku, ko postavni Carter v njegovi sobi najde katalog za moško spodnje perilo. In seveda nekoliko kasneje, ko ga Daniel med spanjem sleče in golega nariše. In prav ti prizori so ključni za njuno navezanost, za njuno ljubezen. Ali kot pravi profesorica likovne vzgoje: »Šele zdaj, ko si zamenjal model, se vidi tvoja genialnost.« Drži, Daniel postane dober slikar po zaslugi tega, ker lahko riše golega Carterja. In riše ga vsak dan, na vse možne načine, kot je Leonardo DiCaprio risal Kate Winslet v Titanicu, ali kot je Michel Piccoli v filmu La belle noiseuse risal Emmanuelle Beart. Toda riše ga še bolj predano, še bolj občudovano, tako kot zna le moški risati drugega golega moškega.

Ocena: vredno ogleda

LATTER DAYS

Latter Days se prične kot gejevska inačica klišejskih mladinskih komedij, kjer prijatelji sklenejo stavo, da eden izmed njih ne more zapeljati nekega dekleta, v našem primeru pa seveda fanta. Nič posebnega, le da je fant, ki ga mora v posteljo zvabiti Christian (Wes Ramsey), član mormonske druščine, se pravi lepo vzgojeni, mirni, zadržani in spolno nekativni mladenič, torej idealen za stavo in za izziv. Jasno, med fantoma se rodi ljubezen, prepovedan telesni stik, no ja, bežen poljub, ki Aarona (Steve Sandvoss) stane mormonstva, tudi zavoljo slabe vesti, saj mormoni takih reči seveda ne smejo početi. “Zakaj si izbral ravno njega?” ves ogorčen in besen sprašuje Aaronov kolega Paul, sicer homofob, ki ga igra Joseph Gordon-Levitt. Četudi mu Christian, ki ga geji obožujejo zaradi popolne postave, prizna, da je šlo za stavo, Paul vendarle pošteka, da gre za iskreno ljubezen in mu pove kje lahko najde Aarona. Da fanta nato konzumirata ljubezen, je jasno, da se film spremeni v otožno dramo, pa prav tako. Drži, večina gejevskih filmov še vedno prikazuje nesrečne ljubezni, zaradi teh in onih razlogov. Očitno odraz časa, v katerem živimo, še posebej, če dva moška nočeta le hitrega seksa in si zaželita resno zvezo. Film ni slab, je pa res, da mu manjka nekoliko boljša dramaturgija, pa tudi prizori, kjer bi se znebili občutka najstniških klišejev. Plus Jacqueline Bisset v vlogi lastnice restavracije, kjer dela Christian.

Ocena: nič posebnega

 

15 komentarjev na “Recenzije: When Love is Not Enough, The Trouble With Romance, Watercolors, Latter Days”

  1. Thomas pravi:

    Latter days – rekel bi, da je ta film dejansko zelo dober! Pustimo vse klišejske okoliščine, ki si jih nasštel, ker meni niti niso tako padli v oči. Nekje v drugi polovici filma, če se prav spomnim, se prevesi v dramatično napeto zgodbo (družinske razmere, izključitev iz cerkve, prizor v kopalnici), ki pa se konča tako, da se povežejo čisto vse niti. Če se pravilno spomnim je prijateljičina pesem bila ključ za to povezanost, ki tudi nosi sporočilo filma, da ima vse v življenju svoj namen ter da ni naključij.

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Meni je dosti boljši Watercolors. Zdaj pa pomisli, da Latter Days ne bi bil film o dveh moških, ampak o moškem in ženski, po moje bi ti bil veliko slabši. V tem je finta, da je res navaden kliše, ki pa ima pač to srečo, da gre za dva moška.

  3. Thomas pravi:

    Jah, če bi šlo za fanta in punco, sploh zgodbe ne bi bilo, ker dvomim, da bi cerkev koga izobčila zato, ker je izbral punco, ki ni všeč staršem.

    Glede tega imaš prav.

    No, mene je presunila taktika režiserja, oziroma kdorkoli že je napisal zgodbo (verjetno scenarist, a ne?), da je tisto usodno točko dodal. NE vem več čisto točno, kako je šlo, bom moral znova pogledati, ampak nekdo je videl od punce video po tv in besedilo te pesmi je bilo iz dnevnika od nekoga, na podlagi česar se potem zgodba odvije tako, da je vse v življenju tako povezano.

    No, pa malce me tudi zanima tale cerkvena mistika mormonov.

  4. Thomas pravi:

    Watercolors pa še nisem gledal – kje se pa dobi to, ker je precej nov film?

  5. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Res je, ženske so dovoljene, geji pa so sporni.
    Prijateljica je pač ukradla del njegovega dnevnika, ga spremenila v pesem, mormon pa je to videl na tvju in se zavedal, da ga fant res ljubi.
    Je pa režiser tudi scenarist v tem primeru bil.
    To ni bilo slabo, se strinjam, toda mene so zmotili klišeji v prvi polovici filma, kot da bi gledal Ameriško pito.
    Watercolors, probaj na Pirate Bayju :)

  6. Thomas pravi:

    Ti, aveš, da tega ne počnem? Ne podpiram piratstva. Kvečjemu, če kaj na Youtube pogledam, sicer pa kupim na eBayu.

  7. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Pohvalno, a na ta način boš zamudil veliko odličnih filmov.

  8. Thomas pravi:

    Kino, dvd-teka, … Sicer pa, ko zasledim določen film velikokrat kot referenco, ga pa kupim.

  9. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Ogromno filmov ni v kinu, prav tako ne v videoteki, nakup pa je rizičen, če filma prej ne vidiš, lahko da ni dober pa denar vržeš stran. Jaz se tega ne bi šel :)

  10. Thomas pravi:

    Pred nakupom jaz vedno prečekiram tako imdb, pa wikipedijo po možnosti, tako da zminimaliziram nevarnost. Ampak ja, gotovosti ni. C’est la vie.

  11. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Jaz se zanesem le na svoj okus, če nekaj ne poznam, ne bom kupil, ni variante. Za domači arhiv so samo presežki, še posebej originalni dvdji.

  12. Thomas pravi:

    Hmm…, torej končno je tudi pri Thomasu na vrsto prišel Watercolors.
    Hmm… speechless, prav globok film. Lepo narejen, lepa zgodba, zanimiv, grenak, ganljiv, pričara vdanost glavnega lika, usodnost prve ljubezni, ki pa je v tem filmu dejansko prikazana tako, da ni gejevstvo toliko v ospredju. Nekoliko je sicer še vedno prisotno, n.pr. zaradi napada na mladega umetnika ter zasmehovanja mladega plavalca, ampak v ospredju je neka druga … morala v bistvu, oziroma rdeča nit, ki pripelje do spoznanja, da te ljubezen lahko prav lepo usodno zaznamuje.

    Meni pa se sedaj po glavi motajo filozofska vprašanja, kako je ta morala kompatibilna z realnostjo ter kako se spopasti z njo oziroma kako jo prezreti, če dejansko je.

  13. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    V bistvu se strinjam, ja, da je tole v prvi vrsti love story, kjer sploh ne igra nobene vloge, to je ljubezen, ki ne pozna spola, če tako rečem. Res pa je, da starejšega fanta zdela ravno vpliv iz okolice, saj mu je nerodno, da ga imajo za geja, zdela ga torej moralno vprašanje. Mnogi geji imajo to težavo, zato svoje pravo usmeritev ves čas skrivajo in dejansko trpijo, toda če bi povedali kaj so, bi se lahko zgodilo, da bi trpeli še bolj, saj jih okolica ne bi sprejela. Ni lahko, pa tudi naša družba še ni tako daleč, da bi lahko povsem mirno sprejela istospolne reči.

  14. Thomas pravi:

    Hmm, jaz bi rekel, da je plavalca zdelala tudi očetova nepodpora v njegovo plavanje. Niti enkrat ga namreč ni moralno podprl, temveč mu vedno vsiljeval neko trgovsko izobrazbo. Plavanju ni dal niti možnost.

    Glede družbine nepripravljenosti pa… Po moje je skrivnost v tem, da dokler ne zaživimo z neko spremembo, bomo v njej videli nevarnost, bomo ogroženi, ker pač ne razumemo. Zato se bomo branili. Tudi s silo. Človek je pač globoko v sebi dokaj primitivno bitje.
    Šele ko bomo zaživeli z neko spremembo, se je bomo sčasoma navadili. Postopoma. Če dam primerno analogijo, glede na film: nihče se še ni naučil plavati, ne da bi skočil v vodo. Dokler pa človek ne zna plavati, se pa vode boji. In če se vode boji, si bo v njej predstavljal tudi neobstoječe nevarnosti, pošasti, povodne može, …

  15. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Res je, tudi to je bil ključni moment za zlom.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !