IZTOK faking GARTNER

« | | »

Prva obletnica Jacksonove smrti: Spomin na trenutek, ko sem izvedel, da ga ni več

25.06.2010

Bilo je lani, na današnji dan, najprej šokantna novica na Yahooju, nato čekiranje CNNa. Strah, da ni le trač, da gre tokrat zares. Najprej novica o tem, da ga je zadela srčna kap, nato novica o tem, da je umrl, da ga ni več. Da je vsega konec, da je odšel Elvis naše generacije. Največji in najboljši. Kralj popularne glasbe, šovbiznisa in pop kulture. Poleg Princea, avtor najbolj fenomenalnih komadov vseh časov.

Bad, Man in the Mirror, Black or White, Thriller, Billie Jean, Smooth Criminal, Heal the World, They Don’t Care About Us, Jam, Scream, Blood on the Dance Floor, You Rock My World, Give in to Me, Dirty Diana, Who Is It, In the Closet, Remember the Time, She’s Out of My Life, Erath Song in You Are Not Alone so bili le delčki njegove diskografije, ki mi je tisti hip skakala po glavi. Poleg misli, da se je očitno res zgodilo nekaj strašnega. Da ni le trač, ampak najbolj šokantna novica mojega življenja.

Sedel sem na kavču, panično klikal po svetovnem spletu in s solzami v očeh spremljal CNN. Kot pred leti, ko so letala udarila v newyorška dvojčka. Res sem bil na tleh, res nisem mogel verjeti, da se je zgodilo nekaj tako strašnega in presenetljivega. Teden prej sem na oddaji On Air veselo govoril o njegovih prihajajočih koncertih, dan po njegovi smrti pa sem mu posvetil posebno oddajo, kjer so se mi z mnenji pridružili še številni znani Slovenci.

Bolelo me je srce, jokal sem, nisem dojemal kaj se dogaja in kaj se je zgodilo. Na blogu sem bil primoran prvič vklopiti celo moderacijo, saj so številni pizduni srali po mojih zapisih, kar preprosto nisem mogel več dovoliti, saj nisem želel, da umažejo spomin na kralja.

Novica o zastoju srca se je spremenila v novico o smrti, globoko v svoji duši pa sem imel občutek, da je umrl tudi del mene. Jackson mi je pomenil veliko, dodatno pa me je prizadelo še dejstvo, da je odšel tako zelo presenetljivo in da je svet izgubil tako dobrega in velikega človeka. Poeta dobre volje, ljubezni, pozitivne energije in dobrotništva. Dobil sem občutek, da je s svetom konec, če lahko bog dovoli smrt tako pomembnega človeka. Morda sem pretiraval, a natanko taki občutki so mi prebadali dušo in telo še nekaj naslednjih tednov, morda celo mesecev.

Zdaj ga ni že celo leto. Zavedam se, da je res umrl, toda vse skupaj mi še vedno ne da miru, kar pomeni, da večkrat razmišljam, če je vse skupaj le šala, ali pa preprosto pozabim, da ga ni več, saj ga nenehno videvam v raznih novicah, slišim po radiu in tvju, skratka, polno ga je vsepovsod, kar je prav, da se ohranja spomin in zavedanje kako zelo velik je bil. Tudi v devetdesetih, ko so začeli čvekati, da mu slava bledi, tudi v novem tisočletju, ko so ga mnogi že odpisali.

Zanima me kaj počne sedaj, ko munvoka nekje visoko nad oblaki. Po moje se ima fino, saj v miru dela novo musko in gleda kaj vse ljudje govorijo o njemu odkar ga ni več.

Mnogi govorijo zelo lepo, mnogi pa še vedno ponavljajo stare idiotije. Celo tisto, da je bil pedofil, pa četudi je Jordan Chandler že zdavnaj priznal, da je bila vse skupaj laž in prisila njegovega očeta, ki je hotel denar.

Pa naj ob samem koncu citiram zapis blogerke Astarte, ki me je zbodla naravnost v srce, saj res nisem mogel verjeti, da lahko nekdo pri zdravi pameti zapiše kaj tako ogabno nesramnega in blesavega:

“Da, svet bo lepši in varnejši, ker nas je zapustil. Otroci in njihovi starši bodo mirnejše spali, normalnim ljudem pa ne bo potrebno gledati degeneriranega izrodka, kako mu bo vsak čas razpadel kak del obraza. Ne, ne bom se ga spominjala po ne vem kakšni glasbi, ker je bila že back then zame eno samo vriskanje visokih cvilečih frekvenc ob vlečenju za jajca.”

Ko preberem tako mnenje, sem vesel, da Michaela ni več, saj si ga nismo zaslužili. Preveč butasti in ceneni smo vsi skupaj.

 

Avtor IZTOK GARTNER, zapisano 25.06.2010 ob 03:00 pod michael jackson, nostalgija in spomini. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

111 odgovorov na “Prva obletnica Jacksonove smrti: Spomin na trenutek, ko sem izvedel, da ga ni več”
  1. Star - 25.06.2010 ob 09:41

    long live the king!

  2. Natalija.Iztok - 25.06.2010 ob 10:03

    Ja zelo ga pogrešamo fani. Danes se bomo zbrali v LJ in se poklonili v njegov spomin.
    R.I.P. Michael

  3. sezirey - 25.06.2010 ob 11:30

    Sem vedla, da boš kaj napisal za M.J danes. Lepo. Ona blogerka pa… Eh pa saj en morem verjeti, da je lahko kaj takega napisala. Pa kaj si nor… Pa če nima spoštovanja. :/

  4. Morant - 25.06.2010 ob 15:48

    Meni je njegova glasba ogaben kič, a to niti ni toliko važno. Nihče ne more tajiti, da je ogromno doprinesel k pop glasbi in da je eno največjih imen pop kulture.
    Kaj pa osebnost? Bolestno je bil odvisen od pozornosti, kar samo po sebi ni vredno graje, ampak pomilovanja … v nobenem primeru pa ne fanatičnega oboževanja, kot to počne Iztok Gartner. Verjamem, da je imel težko otroštvo, ampak to si deli s stotinami milijonov ljudmi po svetu.

    Iztok, kolikor vem, ga osebno nisi poznal, torej nekako nisi poklican k temu, da oznanjaš, kaj se je v njegovem življenju zares zgodilo in kaj ne. Mogoče je bil pedofil, mogoče ne (sleep over odraslega moškega s tujimi otroki vsekakor NI nekaj normalnega in apriorno nedolžnega). Vse, kar veš o njem, je iz medijev. Si na istem kot mi vsi ostali. Zato bi te prosil, da se nekoliko umiriš s svojim križarskim pohodom proti tistim, ki so drugega mnenja. Astarta je izrazila svoje mnenje, ki nima nič manj veljave kot tvoje, ki je zamegljena z obnorelim malikovanjem.

    Ne vem no, star si skoraj 40 let in lahko bi že prebolel obsedeno čustvovanje do pop zvezdnikov. To večina ljudi pusti za sabo v najstniških letih.

  5. IZTOK GARTNER - 25.06.2010 ob 16:43
    IZTOK GARTNER

    Iztok, stara sabla, a kr v Ljubljani se boste dobil? Dober to. Upam, da vidimo tudi kake fotke s shoda. Držim pesti, da bo ratalo in da boste še naprej širili spomin na kralja tudi pri nas.

  6. IZTOK GARTNER - 25.06.2010 ob 16:44
    IZTOK GARTNER

    Morant, razlika je v tem, da “vi” verjamete le ogabnim tračem in da vas njegova dobra dela niso nikoli zanimala. In da v traču ostanete kljub temu, da se izkaže, da je bil laž.

  7. Gruntar - 25.06.2010 ob 20:09

    Podobno kot Morant. Bil je dober glasbenik in soliden zabavljač, ampak ne pozabimo, da je imel toliko denarja, da si je lahko kupil kakšenkoli aranžma, producente, skladatelje in izvajalce. Še veliko je (bilo) enako in še bolj nadarjenih glasbenikov, zato s tem kovanjem v zvezde v resnici dosežeš prav nasproten učinek. Bolj ko ga malikuješ, bolj bodo ljudje pljuvali po njem. Čudi me, da tega še nisi ugotovil. Razen če si nek mazohističen čudak in v tem uživaš.

  8. IZTOK GARTNER - 25.06.2010 ob 20:43
    IZTOK GARTNER

    Ne pozabi, da je veliko večino pesmi napisal popolnoma sam, zato mi je poanta, ki jo prodajaš, nepotrebna.
    Hm, se pravi, ker bodo nekateri pljuvali, moram jaz paziti kaj pišem, ko ga hvalim in tekste pač zaradi tega prilagajati.
    Daj no, ne ga srat :)

  9. sezirey - 25.06.2010 ob 20:44

    morant & Gruntar –> fail :D

  10. IZTOK GARTNER - 25.06.2010 ob 20:51
    IZTOK GARTNER

    Če ostanem v kontekstu, epic fail :)

  11. :) - 25.06.2010 ob 21:23

    M J r.i.p.

  12. Vanja1 - 25.06.2010 ob 21:24

    Na MTvju vrtijo koncert, ki je bil pred leti, če se ne motim v Nemčiji…

  13. STELA - 25.06.2010 ob 21:27

    ni ravno komentar na tvoje pisanje – dobesedno zgrozila sem se, da je od takrat minilo že eno leto….saj čas ne more tako hitro minevat, ali pač?

  14. IZTOK GARTNER - 25.06.2010 ob 21:34
    IZTOK GARTNER

    Vanja1, na katerem MTVju? Na mojih dveh je Lady Gaga.
    Je bil pa včeraj na ZDF vrhunski koncert History Toura, kjer je MJ na koncu tudi History izvedel v živo.

    Stela, cajt leti kot nor. Ne pozabi, da so osemdeseta zdaj že trideset let nazaj. To sem se včeraj znova zavedal pri koncertu Billyja Idola. Od Michaelove smrti pa je že celo leto, res je hitro minilo.
    Po drugi strani pa, kaj je eno leto? Nič, usranih 12 mesecev.

  15. mj.fan - 25.06.2010 ob 21:41

    Mene pa prav čudi da ni danes na čarliju nič od Michaela. Lahko bi mu posvetili kakšno uro. RIP MICHAEL

  16. IZTOK GARTNER - 25.06.2010 ob 21:43
    IZTOK GARTNER

    Boli kurac Čarlija za Michaela, pa itak to ni več televizija, to je crknen kanal, kjer se sam spoti rolajo. Če ne bi jaz takrat imel te teme, je ne bi imel nihče. Je pa pohvalno, da so na POPu zavrteli Moonwalkerja.

  17. Vanja1 - 25.06.2010 ob 21:45

    Oz. Sorry, Deluxe Music je program, zdaj je Thriller komad..

  18. Vanja1 - 25.06.2010 ob 21:46

    Pa PRO 7 je imel “This is it” včeraj.

  19. mj.fan - 25.06.2010 ob 21:55

    Ja lepo od POPa. Pa na MTWju so tudi vrteli Michaelove spote od 18.30 do 19.30. Moram reči da nas je še vedno več, ki se Michaela spominjamo z ljubeznijo in spoštovanjem, kot pa tistih ki ga pljuvajo.

  20. sezirey - 25.06.2010 ob 21:57

    ja this is it sem včeraj gledala :D

  21. mj.fan - 25.06.2010 ob 22:01

    Sicer pa ali ga sovražiš ali ljubiš Michael bo z nami fani večno.

  22. Michael LIVES!!! - 26.06.2010 ob 02:05

    Pa kaj vam je modeli, saj Jackson še vedno živi, ta smrt je bila pa samo njegov najboljši come-back vseh časov. Ene par let bo še trajalo, da se nabere dovolj denarja od žalujočih oboževalcev, potem pa se bo spet pojavil v javnosti z izgovorom, da so ga klonirali.

  23. IZTOK GARTNER - 26.06.2010 ob 02:56
    IZTOK GARTNER

    Ironično, njegova smrt je sedaj res njegov največji comeback. Zanima pa me kaj bi se zgodilo, če bi se vrnil s koncerti in novim albumom pa video spoti. Po moje bi bilo isto, če ne isto, pa vsaj podobno. Ne gre pozabiti, da je za londonske koncerte v enem samem dnevu prodal 750 tisoč kart.

  24. Vanja1 - 26.06.2010 ob 03:10

    http://www.youtube.com/watch?v=OSZA-8smZUw

    Hmmm.. kaj se karte tiče, sem jo hotela kupit, ampak ker nisem imela kartice VISA ali kaj podobnega na žalost nisem morala.. ker po povzetju ni bilo možno plačat.

  25. Leiito - 26.06.2010 ob 13:26

    Tudi jaz ne razumem zakaj vsi ignorirate roza slona v sobi. Ugledni in zanesljivi viri na intetnetu že ves čas poročajo, da MJ sploh ni umrl, baje obstaja celo posnetek, ko izstopi iz rešilca in se skrije za vogal ter opazuje ves cirkus okoli njega. Z vseh vidikov odlična poteza: ne preganjajo ga več zaradi davkov in (alleged) spolnih deliktov, s plastično operacijo (tokrat pri resnem kirurgu, ne spet neki amaterji, ki to delajo za hobi) si je lahko nadel nov videz in danes hodi po svetu v anonimi, ki si jo je vedno želel, finančno pa je bila njegova “smrt” itak najbolj profitabilna marketinška poteza.

    Ja vem, da so enako trdili za King of Popa 1., Elvisa, ampak a ni ravno MJ tak tip, da bi to res izvedel in izvedel tako kot se šika.

  26. Thomas - 26.06.2010 ob 14:16

    Tole moram pa kar v dveh delih komentirati…
    1. Minilo je leto od najhujšega dneva v mojem življenju. Od dneva, za katerega sem nekako veno upal, da ga nikoli ne bo potrebno doživeti, da bom prej jaz šel, Michael pa bo dočakal spoštljivo starost, kakor je to bil primer v njegovi družini (stari starši so bili vsi med 90-100 let!)
    Leto dni od dneva, ko je umrla še zadnja, ultimativna želja v mojem življenju. Od vseh drugih iluzij v življenju sem se nekako v zadnjih letih poslovil, le ta je še ostala, da bi enkrat osebno srečal Michael Jacksona, četudi le za trenutek, da mu stisnem roko, četudi le bežno, in mu zavpijem “Hvala za vse!”. Če to ne bi bilo nikoli mogoče, sem vsekakor računal s tem, da bom deležen še njegovih koncertov dolga leta, da se bomo razveselili njegove prisotnosti v medijih še veliko časa, da nas bo tudi na svoja stara leta presenečal z drugačnim izražanjem svoje kreativnosti.

    25/6 2009 sem se počutil kot petletnik, ki so mu odvzeli nagrado za nekaj, kar je naredil, in ki so mu zraven povedali, da nikoli v življenju ne bo deležen te nagrade.

    Michael Jackson je bil zame v nekem pogledu kot otrok, starostni razliki navkjub. In otrok je nekdo, čigar smrt nihče noče doživeti. Ker ni pravično. Ker ne bi smelo biti. Ker življenje ne more biti tako neusmiljeno.

    Pa vendar, prišel je ta dan. Za njega je sedaj lažje. Hudo je vedno za tiste, ki ostanejo.

    Na svet brez Michaela Jacksona velika večina sveta zagotovo nikoli ni pomislila. Z njegovim odhodom je v svetu glasbe, medijskih osebnosti ter plesa, nastala nezamašljiva luknja, ki je ne more zakrpati niti deset naslednjih tako imenovanih zvezdnikov, ki so mu sledili po prepoznavnosti, slavi, uspehu, genialnosti. Ob Michaelu Jacksonu je zrastlo več generacij, za katere je Michael preprosto vedno bil prisoten v medijih. Sedaj ga ni več.

    Svoje življenje lahko razdelim na tri dele, ki so si precej različni med sabo:
    1. čas, preden postal fan.
    2. čas aktivnega fana, polnega sanj o prihodnjosti.
    3. post 25/6

    1. Dejansko sem živel v okolju, ki je za glasbo bil tako zelo zaprt, da glasbi nikoli nisem posvečal prav pretirane pozornosti. Doma se je vrtela cenena, neizrazita glasba brez kakršnekoli vsebinske vrednosti, ki so jo proizvajali ljudje, ki… sploh ne znam ubesediti tega. NOčem, da ne bi koga užalil, ki mu je nemara všeč tovrstna glasba.

    2. Ta čas mi bo vedno najbolj pri srcu ostal. Ko pomislim, koliko upov sem imel, me gane pri srcu. Ko pomislim, kolikšno srečo sem imel, da sem Michaela na odru doživel 4,5-krat, sem lahko srečen. Ko pomislim, kako zelo težko se je bilo do Michaelovih posnetkov dokopati v zgodnjih 90-ih letih in kako sem si prizadeval na začetku dobiti kakšen poster, ker Slovenija pač nikoli ni nudila ničesar od tega, kar sem iskal in ker je trajalo nekaj časa, preden sem odkril Bravo in fan klube v Franciji, Angliji, Nemčiji, … Ogromno spominov, četudi odslej vedno z grenko kapljo v ozadju.

    3. Na ta čas se šele privajam, ker mi je še vedno tuj, ta občutek si še vedno nisem prilastil. Mislim, da od lanskega leta pretiranih velikih želja niti nimam več.
    No, razen morda, če šteje želja, da se nekoč odpravim na polet proti LA, kjer bi obiskal najpomembnejše točke Michaelovega življenja: Forest Lawn, Staples, Encino, njegovi zvezdi v Hollywood Walk of Fame, pa tudi Gary Indiana bi moral biti na seznamu.
    Ta čas je grd. Ne le zato, ker Michaela ni več, temveč tudi zato, ker sem z grenko lekcijo spoznal, kako grdi so lahko ljudje. Kako grdi in primitivni, kako slepo neumni ter hinavski. Vse to sem spoznal, ko je padla kocka in je preminul človek, ki so mu mediji delali gromozansko krivico. Nedolžnega človeka, čigar edina napaka je bila ta, da ni več želel sodelovati z mediji in so ga zato izločili. Čigar napaka je bila ta, da ni več želel biti le pevec in glasbenik, temveč tudi zelo bogat poslovnež, ki je kupil Beatle in še marsikoga ter s tem obogatel. Da je to uspelo temnopoltemu, je bila za rasistične bele medije v ZDA strahota in temu so se morali upreti. Ves svet je seveda sledil v tem dejanju.

    Michael Jackson je bil…, kakor tih, drobcen deček v razredu, ki se ne zna postaviti zase, ki morda malce drugače izgleda, ki pa je izredno nadarjen, enkraten na celi šoli. Ostali otroci se mu želijo približati, ga spoznati, vendar ker so sami precej nesposobni to izvesti ali pa ker si ne upajo odkrito stopiti v stik z njim, ga raje izločijo, začnejo zafrkavati in stigmatizirati. Čisto v smislu “Če ga mi ne moremo imeti, ga ne bo imel nihče.” Pomislite, ta logika je v razredu vedno veljala. Prenesite razred na perspektivo sveta in svetovnih medijev in videli boste paralelo.

    Se opravičujem za morebitne tiskarske škrate, tole je bilo iz srca in nočem še enkrat prebirati.

  27. IZTOK GARTNER - 26.06.2010 ob 14:51
    IZTOK GARTNER

    Leiito, cel kup je takih teorij in kao dokazov. Sem gledal dokumentarec v desetih delih na to temo, ki ga je na youtube sestavil nek prebrisan fan. Nekaj reči je res dobro argumentiral. No ja, če bi bil kdo sposoben izvesti tak trik, potem je to gotovo Michael Jackson.

    Thomas, krasna in zelo iskrena izpoved. Prebral sem dvakrat, stavek za stavkom, povsem te razumem in jasno mi je, da ti je toliko pomenil. V zadnjem odstavku pa si odlično povzel tudi njegov karakter. In res je, Michael Jackson je odličen primer za zlobo ljudi, tudi tistih, ki jim najbolj zaupaš.

  28. Thomas - 26.06.2010 ob 15:00

    Morant & Co:
    Nekaj dejstev…

    1. Proti Michaelu nikoli niso imeli niti najamnjšega dokaza, da je storil karkoli kaznivega do tistih dveh mulcev.

    2. Priče, ki so izpovedale proti Michaelu, so izpadle tako zelo neverodostojno, da se je celo tožilec sam, ki je očitno imel črno piko proti Michaelu že ves čas, prijel za glavo.

    3. Michaelova napaka je žal bila takšna, da ni znal popolnoma dobro z besedami izraziti stvari povsem razumljivo. Nikoli ni trdil recimo, da je spal skupaj z dečki v postelji, kot so to povzemali mediji. Trdil je le, da je odstopil svojo posteljo. To je velika razlika!

    4. Če misliš, da je tudi to nenavadno: morda, zame, zate, za nas, ki smo odraščali v povsem drugačnih okoliščinah, za nas, ki smo morebiti imeli vsak svojo sobo, ko smo bili majhni.
    Michael Jackson je odraščal v družini z devetimi otroci. 11 ljudi je spalo torej v majhni hiški z dvema spalnicama. Mislim, da je za njega bilo običajno, da je drugače gledal na pohištveni kos “postelja”. Čisto verjetno je tudi moral kdaj deliti posteljo z bratom ali pa dvema.

    5. Če ti njegova glasba ne sede, v redu. Spoštujem. Ampak kljub temu iz tebe veje sovraštvo, haterstvo, ki ga ne moreš zanikati. To je dejstvo! Glej, če meni nekaj ne sede, sploh članka ne grem prebirati, sploh mi ne pride na pamet, da bi kliknil link, ker imam dosti drugih stvari, s takerimi lahko zapolnim svoj prosti čas. Ti pa, ne le, da si kliknil na stran Iztoka Gartnerja, ki je očitno dokaj znan v tem, da je fan Michaela Jacksona in ker je znan po tem, domnevam, da vsak razsoden človek lahko pričakuje, da bo vsaj v teh dnevih napisal kakšno obsežnejšo avtorsko misel, v kateri bo častil svojega idloa. Torej najprej si moral klikniti. Če si se zmotil, je sedaj prilika, da zapustiš stran, ker kdo bo pa bral nekaj, za kar vnaprej ve, da mu je bedno, freaky in ne vem kaj?! Ampak ne, prebral si celotni članek.
    Sedaj imaš priliko, da v gnusu hitro zapustiš stran, ker pač s tako freaky vsebinami nimaš ničesar skupnega. Ampak ne vzel si si čas, da si napisal komentar, v katerem si užalil človeka, ki ga ne poznaš, v katerem si svoje nestrinjanje izrazil na afekten način, medtem ko bi veliko več dosegel, če bi s hladno glavo rekel “Ej, meni je pa boljša glasba od…” oziroma “Ej, jaz pa ne častim več zvezdnikov.” ali nekaj takšnega.
    In na podlagi vsega tega se jaz sedaj sprašujem, ali je Iztop Gartner patetičen, ker toliko časa posveti temi, ki ga zanima, ki ga fascinira, ki ga osebno žalosti, ali je bolj patetičen nekdo, ki si vzame toliko časa, da prebira nekaj, kar mu je bedno, da komentira nekaj, kar se ga niti malo ne tiče, da se vmešava v stvari, o katerih konkretnih informacij nima? Hmm… Res težka tole…

    In končno še Leiito:
    Glej, roza slona ni v sobi. Roza slona vidiš le, če si nadaneš očala, na aktera je narisan roza slon in ga potem vidiš, kamorkoli pogledaš. Verjemi mi, sem med tistimi, ki bi si tega najbolj želeli, ampak … it ain’t happening!

    Ali nemara resno trdiš, da…
    1. je Michael uspel pretentati zdravnike, ki so naredili obdukcijo?

    2. da Michael prelisičil svojo mamo in svoje otroke??

    3. verjameš tistemu precej patetičnemu posnetku v neki podzemni garaži, kjer iz nekega kvazi reševalnega vozila stopi nekdo, ki je Michaelu podoben toliko, kot jaz papežu, če si nadanem sivo lasuljo? Posnetku, za katerega je nemški RTL kmalu po objavi prevzel odgovornost ter pojasnil namen dokazati, kako preprosto je danes po spletu razširiti lažne govorice? Očitno jim je to uspelo…

    4. je Michael imel težave z davki? NIkoli slišal. Vem samo, da je imel dolgove zasebne narave, ki pa so bili posledica deloma življenja na veliki nogi, deloma in predvsem pa investicij, ki jih je naredilo njegovo podjetje Sony/ATV.

  29. IZTOK GARTNER - 26.06.2010 ob 15:14
    IZTOK GARTNER

    Res je, Michael je večkrat reči povedal premalo natančno in preveč splošno, to pa je za mnoge izpadlo skrajno čudno. Ga pa razumem, saj ni niti pomislil, da bi lahko kdo pomislil kaj tako ogabnega v zvezi z njim. Je pa res, da je Martin Bashir vse skupaj zmontiral tako, da je izpadlo še bolj blesavo. V novi izdaji se je vse videlo veliko bolje, toda folk je po večini gledal le prvo verzijo. Toda še tam Michael nekako vendarle razloži bistvo, se pravi, da ni nikoli spal v isti postelji, ampak da je pač posteljo kdaj pa kdaj odstopil in sam spal na tleh.

    Ga je pa tudi Michael malo lomil, saj teh obtožb ni vzel dovolj resno in se je še naprej v javnosti pojavljal z otroki ter izzival medije. Še ko je moral na sodišče, se je zezal, prišel v pidžami, skakal na avtomobile in tako dalje. Ko je vendarle poštekal, da je stvar resna, pa se je umiril in potem bil seveda oproščen vseh obtožb. Dobesedno ni dojel, da so ljudje tako zabiti, da so pomislili, bi lahko on kaj takega počel z otroci, ki jih je imel resnično rad.

    Res je, Thomas, iz komentarjev takih bebčkov kot je Morant, ni enega pametnega argumenta, pač neko provociranje, prazno nakladanje in verjetno namerno kontriranje mojemu zapisu.

    Glede mame in otrok? Kaj vem, morda tudi oni vedo, da je finta. A pustimo to sranja, ni ga več, žal, tega ne moremo spremeniti.

  30. Thomas - 26.06.2010 ob 15:15

    Morant:
    P.S. Zopet te moram popravljati pri tvojem karanju Iztoka Gartnerja. Na tvojem emstu me ne bi skrbelo za interesno področje nekega 40-letnika, ki ga sploh ne poznaš. Kot sem vedno rekel, ne vidim problema v tem, da nekoga nekaj tako zelo zanima, da temu posveti veliko / malo manj / večino / ves svoj čas. Morda stvar postane moteča le takrat, ko se človek dejansko ni sposoben pogovarjati o ničemur drugemu, kar pa močno, močno, močno dvomim, da je to primer pri Iztoku. Mislim, a si videl raznolikost njegovih vsebin na tem blogu?!

    Na tvojem mestu bi se raje spraševal, zakaj ima večina 40-letnih Slovencev skoraj odmrle možgane in zato ne premorejo več kanček zanimanja za nekaj, kar ni direktno povezano z njihovo ritjo. Pa pardon, ker sem malce vulgaren.

    Veš, še nikomur ni škodilo kdaj pa kdaj stopiti čez mejo svoje države in pogledati malce naokoli, kakšni ljudje živijo drugod. Če bi to storil, bi videl, da ni Iztok problematična izjema, temveč da je Slovenija ena precej velika izjema.

    Zdaj pa, če si radikalen lokalni patriot, me boš tako ali tako zavrgel brez razmisleka.

  31. IZTOK GARTNER - 26.06.2010 ob 15:20
    IZTOK GARTNER

    Daleč sem še od 40,letos bom komaj 36 :)
    Dobro si to povedal, Thomas, tudi meni je blesavo, ko ti neki prdci začnejo težiti kaj naj bi pisal in kako naj bi pisal, da bo kao njim všeč. Jaooo, ej, od tega mi gre na smeh in na bruhanje hkrati :)
    Neko kvazi pametovanje in pizdakanje brez poante. Pač zato, da se oglasijo.
    Ej, pa če bi napisal tisoč zapisov o neki temi, pa kaj, saj je moj blog, napišem kar čutim in kar mi paše. S tem nimam težav, s tem se ne obremenjujem.
    Da spet pišem o Jacksonu pa je več kot jasno, da je obletnica smrti, porka madona. Prijelo me je in pišem. Pa še bom pisal, ko me bo prijelo. Ko me ne bo, pa pač ne bom. Tako to gre pri meni.
    Lep da štekaš, sem vesel, da se najdejo in oglasijo tudi taki, ki točno vedo kako gredo te reči.

  32. Thomas - 26.06.2010 ob 15:34

    Iztok 1:
    Ne odkupim možnosti, da bi njegova mama znala skrivati zadevo in hkrati izdajati knjigo pod pretvezo, da gre za spomin pokojnega otroka, če ne bi zares umrl.
    Bratom bi to morda pripisal, ampak ne mami. Prav tako bi Blanket zagotovo bil premajhen, da bi lahko bil seznanjen s takšno verzijo, ker bi se 7-letni otrok zagotovo zagovoril. Ergo mu ne bi smeli povedati.
    Poleg tega ne pozabit dejstva, da je Katherine zelo verna ženska in da ima stroga načela, ki jih je prevzela iz svoje jehovske vere in da si upam trditi, da bi takšna farsa bila močno proti njenim načelom (laganje, zavajanje, …)

    Iztok 2:
    Seveda se najdemo ljudje, ki razumemo. Tragika je, da nas čas prehiteva in da ne uspemo biti povsod hkrati. Včeraj sem si že vzel nekaj časa in se dejansko spravil biti boj z mlini na veter, ko sem komentiral na nek spletni forum.
    NA tvoj forum sem včeraj pozabil pogledati, čeprav sem nekako računal in upal na to, da ne boš pozabil na obletnico.

    Kot užaloščen fan čutim zadnje čase neko potrebo po razsvetljevanju ljudi. Prime me, da bi komu predlagal, da se naredi ena taka oddaja, kjer bi se na mizo položilo karte in povedalo vsa dejstva o Michaelu, malce bolj v globino, ne pa vsakdanje, že izrabljene informacije a la Thriller najbolj prodajani itd.

  33. IZTOK GARTNER - 26.06.2010 ob 15:41
    IZTOK GARTNER

    Se strinjam, to je tudi meni privlečeno za lase.

    Vem, da ni časa, da ljudje ponavadi le preberjo in se jim ne da komentirati in da se večkrat oglasijo le tisti, ki so proti, saj se drugim ne da prepirati, ker imajo itak občutek, da je večini bralcev jasno kako pa kaj, toda včasih res pogrešam take komentarje kot je tvoj. Lepo, da si se oglasil, res sem vesel.

    Meni pa ni jasno, da še vedno obstaja toliko ljudi, ki še vedno ne razumejo cele slike in kot norci prodajajo zgodbe o pedofiliji in operacijah pa bedarijo, da je bil zadnji zares dober album le Thriller.

    Jaz sem sem s tako oddajo trudil teden dni pred Jacksonovo smrtjo, verjetno sem bil edini, ki je sploh pošteno povedal kako pa kaj. Pa potem še dan po smrti še eno oddajo, ki pa je bila bolj spomin, pa tudi nekaj lepih dejstev smo navedli.

    Je pa takih oddaj kar nekaj v tujini, najdeš pa jih na netu, ker jih pri nas žal ne vrtijo. Drži pa, da jih ej večina še vedno obrnjena dokaj v rumeno zadevo in predvsem v dosežke.

  34. Thomas - 26.06.2010 ob 16:04

    Iztok:
    Navedel si dve točki, ki se rahlo razahjata v svoji možnosti prepričevanja, in sicer…
    1. Thriller kot najboljši album in ne, ni res
    in
    2.pedofilske afere.
    Aja in 3. plastične operacije.

    Medtem, ko gre pri prvi točki za stvar okusa in je po principu “De gustibus et colores non est disputandum” nemogoče koga v kaj prepričevati, saj gre za osebni okus (jaz osebno mislim, da je Michaelova genialnost v 90-ih skoraj prekašala Thriller, če izvzamemo mojo obsesijo Billie Jean recimo), lahko pri 2. in 3. točki navajamo dejstva, ki pa niso predmet osebnega mnenja. Dejstva so dejstva. Ali s eje dal operirati v belca, ali se ni dal. Ali je imel vitiligo, ali ne. In tukaj jaz menim, da splošna publika pade na izpitu, ker kot trditve navaja nekaj, kar je recimo črno na belem zavrženo (vitiligo recimo, ali pa dejstva, da so Janet Arvizo spoznali za krivo lažnivih obtožb proti trgovski verigi, češ da jo je paznik otipaval). To so pa dejstva, ki so dostopna vsakomur. Ampak dejansko jih je treba ljudem, ki se za Michaela ne zanimajo v tej meri, kot se midva recimo, poriniti pod nos.

    Vendar verjemi, vsak razumski človek bi dejstva moral sprejeti kot dejstva, sicer … sicer pač ni razumski.

    Dejstva niso dejstva, zato ker sem jaz fan in ker, ja, priznam, nadpovprečno idealiziram Michaela Jacksona. Dejstva so dejstva zato, ker so enaka v mojih očeh, v tvojih ali pa v očeh sosedovega haterja.

    Jaz še vedno pravim, da z dejstvi Michael zmaga na celi liniji. In tako je uvidela tudi porota leta 2005!

  35. IZTOK GARTNER - 26.06.2010 ob 16:16
    IZTOK GARTNER

    Moj okus je podoben tvojemu. Meni osebno je tudi Bad močnejši in bolj dovršen od Thrillerja. Oba pa verjetno prekaša Dangerous, kjer sem pa jaz začel Michaela poslušati v pravem pomenu besede. V osemdesetih sem bil presmrkav, da bi ga pravilno poštekal. History ima nekaj odličnih komadov, toda Dangerous ga zame poseka. Je pa res, da je History najmočnejši glede besedil, če mene vprašaš. Invincible pa tudi ni slab. Tukaj sem ga recenziral:
    http://iztokgartner.blog.siol.net/2009/07/18/michael-jackson-invincible/

    Sem pa po smrti ponovno odkril Of the Wall, ki je odlična mešanica popa, funka in soula.

    Finta ljudi, ki sem jim zdi MJ le čudak in pogojno dober pevec, je v tem, da verjamejo samo tračem. Vse ostalo jim je lažno zagovarjanje. In dopustili so, da jim trači uničijo tudi glasbo. Škoda.

    Najbolj bedno pa mi je čvekanje o pedofiliji, celo sedaj, ko se ve, da je Jordan lagal po naročilu očeta. Tega pa res ne morem razumeti, da ljudje ne vzemjo za dejstvo in pe vedno čvekajo, da je bil pedofil:
    http://iztokgartner.blog.siol.net/2009/11/24/pravici-je-zadosceno/

  36. Thomas - 26.06.2010 ob 18:47

    Ali je finta v tem, da ljudje pač samo verjamejo traču, je stvar diskusije. Zna biti tudi, da načrtno zatirajo nekoga, ki ne pripada njihovemu plemenu recimo, malce parafrazirano seveda. Trdno sem prepričan, da je reduciranje Michaelovih zaslug na področju glasbe izraz rasizma, ki je recimo v belih ameriških medijih še prav lepo prisoten. Vse je v redu, dokler je temnopolti le pevec, pa naj bo uspešen, če hoče. Samo da se ne približa naši beli legendi Elvisu in da ne ogrozi naših belih junakov Beatlov. To je moje mnenje, težko preverljivo seveda.

    Reči, da je Michael Jackson le pogojno dober pevec oziroma kakor je lani rekel nek republikanski politični hater, da je malce plesal in imel kakšno dobro pesem v 80-ih, je enako absurdno, kot so člani žirije povedali na prvi avdiciji Freda Astaira, namreč “Can’t act, can’t sing. Can dance a little.”

    Imava pa enak okus, kar se tiče Off The Wall-a, ker sem tudi jaz ta album lani ponovno odkril. Prej nikoli ni spadal med albume, ki bi jih redno poslušal, sedaj ga imam pa stalno v avtu. Na tem albumu je nekaj odličnih komadov. Najbolj ironično je verjetno to, da sem ta album ponovno začel zelo ceniti zato, ker sem bil na musiklu Thriller Live in so odpeli nekaj komadov.

  37. IZTOK GARTNER - 26.06.2010 ob 18:54
    IZTOK GARTNER

    Pusti te globoke pomene, ki seveda prav tako držijo, mislil sem predvsem na navaden ljudi, ki jih srečaš na cesti. Prav ti so padli pod vpliv tračev in niso znali več razmišljati na pošten način. Tako slab imidž kot ga je imel Michael recimo v Sloveniji, ga ni imel nihče drug. Kot da bi bil najmanj serijski morilec. Bedno, res. In prav spomnim se neke gospe, ki je moji mami rekla, da sem zelo pogumem, da ga hvalim, saj tvegam, da me bodo raztrgali, saj je ja pedofil in čudaška maska. Neverjetno, res.

    Poglej si tele izjave in debato spodaj, če se ti da:
    http://iztokgartner.blog.siol.net/2009/11/12/simoni-rebolj-se-je-odfukalo-do-konca-pizda-materna-da-res/
    Imel sem občutek kot da zagovarjam Damjana Murka, jaooo :)

  38. Thomas - 26.06.2010 ob 19:15

    Brez zamere, ampak tale referenca, ki si mi jo ponudil, že vibrira nekako primitivno, čeprav še nisem kliknil. Če je temu res tako, potem raje sploh ne bom kliknil, ker… Kako naj rečem, če hočem gledati smeti, imam v stanovanju dva koša in jih je vedno dovolj. V te kontekstu jih pa ne potrebujem.

  39. IZTOK GARTNER - 26.06.2010 ob 20:35
    IZTOK GARTNER

    Če bi se jezil ob komentarjih butcev, raje ne klikni, moj namen je bil, da se ob njihovi majhnosti in stupidnosti le nasmehneš.

  40. Thomas - 26.06.2010 ob 20:40

    Za naslednjič prosim za opozorilo! Tokrat se mi je sicer zdelo, da bi lahko bila takšna vsebina, sicer pa mi je s takimi komentarji malce škoda časa zgubljati. Grem raje svoji kužiki malo prečohati :-)

  41. IZTOK GARTNER - 26.06.2010 ob 20:45
    IZTOK GARTNER

    Pametno, povem pa ti lahko, da je bistvo v tem, da so nekateri ta najbolj pametni trdili, da je bil Michael podpovprečen plesalec in slab pevec, ki se ga ni slišalo na odru. Pa glasbenik, ki je uničil glasbo. Nekje na stopnji našega Wernerja. Sprva sem bil prepričan, da gre za provociranje, potem pa sem poštekal, da mislijo resno. Da crkneš, res :)

  42. Natalija.Iztok - 27.06.2010 ob 08:22

    Posnetek shoda v spomin slovenskih fanov v Ljubljani

    http://www.youtube.com/watch?v=baKMpBrZ6ro

  43. Thomas - 27.06.2010 ob 12:08

    Čustveno frigidni posamezniki, ki svoj srd izražajo tako, da čvekajo blesarije, kljub temu, da večina takoj vidi, da se jim blede.

    Saj po eni strani je hudo, ha? Predstavljaj si nekoga, ki mu Michaelova glasba nikakor ni všeč, da pa ima ta posameznik hkrati en velig nagon po uničevanju vsega, s čimer se on/ona ne more identificirati, se pravi neke vrste fašizma, če jaz kaj prav razumem definicijo fašizma.

    Samo too bad za njihove riti, da nikakor nimajo večine za sabo in zato ne morejo prevladati. V živalskem svetu recimo tak pes/takšna psica začne prav ofenzivno lajati.

    Zanimivo, pravijo, da je takšno vedenje značilno za čivave, ki imajo kompleks zaradi svoje majhnosti.

    Hvala bogu, da sta moji dve ravno izjemi :-)

  44. IZTOK GARTNER - 27.06.2010 ob 15:06
    IZTOK GARTNER

    Čudovit tribute ste pripravili, pa krasen video ste zmontirali. Bilo vas je malo, a ste zato toliko bolj iz srca in iskreni. Kapo dol, res lepo, da se kaj takega dogaja tudi pri nas.

  45. Thomas - 27.06.2010 ob 15:10

    Iztok, naslednjič ne smeš manjkati!

  46. Zvezdana - 16.08.2010 ob 19:21

    Pozdravljeni prijatelji!

    Razveselila sem se vaših komentarjev v prid našega dragega Michaela. Želela pa bi napisati še nekaj svojih razmišljanj.
    Osebno mislim, da nas je vseeno tudi v Sloveniji kar precej Michaelovih velikih oboževalcev, čeprav se le redko oglašamo s komentarji. Smo namreč že “njegovih” let, pa se držimo malo bolj ob strani. Mislim, da je vso našo generacijo, sedaj pa tudi mlajši rod, Michael zaznamoval s svojo glasbo, plesom in občudovanja vrednimi dobrimi deli. Res je bil izjemen človek, zelo dober, pa tudi zelo poduhovljen. Na žalost sem se šele po njegovi smrti bolj poglobila v njegovo osebnost ter si ogledala vsemogoče dokumentarce o njem, intervjuje itd..

    Prebrala sem letos tudi dve njegovi knjigi “Moonwalker” in “Dancing the dream”. Vsakemu fanu, ki ima Michaela rad, svetujem, da si prebere vsaj njegovo knjigo “DANCING the DREAM”. Morda pa ne bi bilo narobe, če bi si jo prebral še kakšen Michaelov “sovražnik”!!! Iz te knjige, kjer so zbrane Michaelove pesmi in kratke zgodbe,ki jih je sam sestavil, bo vsakdo lahko ugotovil, kakšna je bila Michaelova notranjost, kaj je globoko v sebi želel in kaj je s takšno vnemo želel posredovati drugim ljudem na svetu. “To je Michael”, bi lahko rekla o tej knjigi.
    Zato sem nekatere zgodbe in pesmi za silo prevedla in jih prebrala tudi otrokom iz naše družine. Mislim, da so njegove zgodbe in pesmi vredne, da jih slišijo tudi mladi. Vesela sem, ko vidim, da Michael navdušuje tudi otroke v moji družini in da so si na stene že prilepili njegove plakate.
    Prav zanimivo se mi zdi, da je imel Michael tako neverjetno duhovno moč nad ljudmi že za svojega življenja, sedaj pa sploh. Zadnje čase vse bolj verjamem, da je bil res Bog vedno z njim, v kar je tudi sam verjel.
    Vse fane prav lepo pozdravljam, ostalim pa želim, da bi Michaela bolje spoznali.

  47. IZTOK GARTNER - 16.08.2010 ob 20:03
    IZTOK GARTNER

    Zvezdana, če sem iskren me to, da so ljudje tiho, ko je najbolj nujno, da bi kaj rekli, vedno malo moti, saj potem ob prevelikem številu negativcev izpade tako kot da nas je izjemno malo ali kot da sem praktično sam. Te pa čisto razumem, da se ne oglašaš in da pač le prebereš, če slučajno najdeš kak zapis na priljubljeno temo.

    Jaz trenutno berem biografijo, ki jo je napisal Randy Taraborrelli, novo izdajo, in je izjemno zanimiva, sem mislil, da že vse vem, pa sem ugotovil, da ne. Moonwalk, edino pravo avtobiografijo pa sem začel, pa nisem končal, še moram najti najti čas.

    Lepo da širiš Michaelov duh tudi med svojimi, zelo lepo.

  48. Thomas - 16.08.2010 ob 23:23

    Jaz vsakemu fanu predlagam knjigo “The visual documentary”, ki jo je napisal Adrian Grant, ki je Michaela večkrat osebno srečal in ki je tudi zrežiral uspešni musical Thriller Live.

    No, v tej knjigi je Michaelovo življenje nanizano po datumih, letnicah, in sicer zelo podrobno. Res, prava Michaelopedija, če hočete.

    Ne vem točno, kdaj je izšla prva verzija, morda nekje 1995? Jaz sem jo prvič odkril že kot posodobljeno izdajo 1997, ko je na svet privekal Prince. Kasneje mislim, da je utegnila iziti tudi verzija 2001, nisem prepričan. No, lani sem pa v Londonu že lahko kupil zadnjo verzijo 2009, ki pa se je nisem lotil, ker…, no, mislim, da je fanu jasno, zakaj je nekaterim to še vedno težko brati.

    Ampak če želite predelati podatke in kronologijo Michaelovega življenja, je pa verjetno ni bolj popolne variante!

  49. Zvezdana - 17.08.2010 ob 11:08

    Iztok, Thomas,
    hvala za vajin nasvet glede dobrih knjig o Michaelu.
    Še vedno pa iskreno priporočam knjigo “Dancing the Dream”, saj je v njej Michael izlil svojo dušo. To sicer ni življenjepis, je pa Michaelovo “srce”. Mislim, da je v njej Michaelovo sporočilo ljudem. Svetujem pa, da se jo prebere počasi, eno zgodbo na dan, saj ima vsaka zgodba svoj nauk. Tega se ne da prebrati naenkrat.
    Nekatera besedila sem si prevedla in sem potem o njih razmišljala čez teden. Čeprav sem tekom življenja že veliko ur posvetila krščanski meditaciji, sem vseeno v teh Michaelovih besedilih našla neko preprostost, iskrenost, globoko željo za lepši svet, ki me je prevzela. Zdi se mi, da je bil Michael človek, ki je dal vse od sebe, da bi pomagal izboljšati svet. Noben tragični dogodek na svetu ni spregledal in vedno je želel nekako pomagati po svojih močeh. Škoda, da novinarji niso teh njegovih lastnosti bolj povdarjali.

    Thomas, napisal si, da si bil na koncertu “Thriller Live”.
    Kje si si ogledal to predstavo? Ali niso rekli, da bo v Ljubljani enkrat decembra?

    Sama trenutno poslušam Michaelove pesmi iz njegovih otroških let – to je CD z naslovom “Michael Jackson GOLD”. Res lep CD, ki sem ga podarila tudi domačim otrokom. Sami znani komadi in zelo lep zvonki glas. Prav prijetno za dobro jutro!

  50. IZTOK GARTNER - 17.08.2010 ob 21:42
    IZTOK GARTNER

    Thomas, prebral to knjigo, odlična je, časovna kronologija praktično vseh dogodkov v Jacksonovem življenju. Imel sem izdajo, ki se konča nekje sredi devetdesetih. Najbolj zanimivi deli so mi bili neuresničeni filmski projekti, pri katerih res ni imel sreče.

    Zvezdana, če bi knjigo videl v kaki knjigarni bi jo brez dvoma kupil. Pri nas je bolj bogo založeno, sem pa v Zagrebu videl res ogromno knjig, a je bil denar žal le za eno, tisto, ki sem jo že omenil. V Mulerju jih tudi imajo nekaj, a so vse v nemščini, kar ne pride v poštev, ker ne znam jezika.
    Res je, mediji in predvsem rumeni tisk so vedno zanimali le škiandali in bedarije, večino ostalih pa rekordni dosežki na področju prodaje, redkokdo pa se je spomnil na humanitarna dela in na te velike želje in trud izboljšati svet. Tudi po smrti je nekako tako, žal.
    Če se ne motim je bil Thriller Live planiran že maja ali junija, pa je padlo v vodo zaradi tistega praha, zdaj pa naj bi bil decembra, sem govoril z glavnim organizatojem, ki je pred leti Michaela skušal pripeljati tudi v Slovenijo, a žal ni ratalo.
    Poznam Gold, prekrasna zbirka zgodnjih uspešnic, tako zelo nedolžno, a hrati mojstrsko za rana leta, ter nabito s neverjetno pozitivno energijo. Ko poslušaš te pesmi, ti je takoj jasno, da drugega kot to, da je Michael postal največja zvezda vseh časov, niti ni bilo mogoče.
    Sicer pa sta mi iz tistega časa najlepši baladi Music and Me in Ben, nepozabno še danes.

  51. Thomas - 17.08.2010 ob 23:34

    Zvezdana:
    Thriller Live sem lani prvič pogledal s prijateljico v Londonu, ko sav se tam dobila in na dan, ko bi moral biti koncert TII sva se odločila naročiti karto za musical. Ni nama bilo žal, show je namreč zelo profesionalen, odpet 90% v živo, večinoma sicer niso look-a-like pevci, temveč le profesionalni pevci ter plesalci, ampak meni je bil neverjeten čar slišati Michaelove komade v živo. In to skoraj tri ure! Je pa bil ta orvi musical eden izmed treh hudih udarcev lansko leto – namreč sam začetek musicla. Ničesar ne bom razkril, če ga boš slučajno imela kdaj priliko sama pogledati.

    Potem sem ga v Londonu pogledal še enkrat, in sicer jeseni. Letos marca pa smo s slovenskimi fani šli še v Graz na potujočo zasedbo, ki pa nastopa z drugo ekipo (morda malce inferiorno Londonski). Še enkrat bi si ga šel ogledati, ker me zvok njegovih pesmi, odpetih v živo, premamlja.

    Pa še to: praviš, da si Michaelovih let? Smem vprašati, kako dolgo si že fanica oziroma bližje zasleduješ Michaela? Rad namreč spoznavam ljudi, ki so Michaela poslušali že pred mano (jaz sem ga “spoznal” leta 1991).

    Dancing the Dream sem kupil že v 90-ih. Imam angleško in nemško izdajo. Z veseljem bi se lotil prevajanja te knjige, ampak dvomim, da bi se v Sloveniji našel založnik. Ali pač?

    The Visual Documentary sem jaz ob prvem branju prav požiral z očmi. Fascinirali so me vsi podatki, ki jih je Grant izbrskal o Michaelu: koliko vstopnic je bilo prodanih za koncert tega in tega dne, kaj je počel v Londonu takrat in takrat, itd, itd. Tudi slike niso slabe. Zelo dobra raziskovalna naloga!

    Iztok:
    A ti dejansko verjameš, da decembra pa bo? Jaz dvomim… Bo treba ven iti…

    Music and Me ima pa enega najbolj globokih verzov, ki čisto na kratko in jedrnato povzamejo esenco Michaleovega življenja:
    “We’ve been together,
    for such a long time,
    now music,
    music,
    and me.”

    In v moji glavi se odvija začetni prizor filma Moonwalker, po odpetem Man in the mirror, ko se kamera sprehaja čez memorabilijo iz obdobja J5…

  52. Zvezdana - 18.08.2010 ob 10:08

    Iztok, Thomas, hvala za odgovore.
    Res upam, da bo predstava “Thriller Live” le prišel v Ljubljano. Spomladi sem imela namen peljati na to predstavo 5 naših otrok, pa je na žalost odpadla. Če bo predstava v decembru, bo to zanje lepo božično darilo.

    Thomas, sprašuješ, kdaj sem v življenju spoznala Michaelovo glasbo. Hm, težko bi ti točno rekla. Mislim, da je to bil čas
    albuma “Off the wall”. Njegovo glasbo, ples, videe sem potem občudovala vse svoje življenje, čeprav nisem bila nikoli na njegovem koncertu v živo, za kar pa mi je sedaj zelo žal. A nisem imela možnosti. Vem pa, da sem si zelo želela, da bi Michael imel koncert v Sloveniji.

    Če se prav spomnim, pa sem šla v svojih mladih letih v kino gledat film Moonwalker, čeprav Iztok pravi, da film ni bil v kinu. Meni se zdi, da sem ga prvič gledala v kinu v Ljubljani. No, če pa sem kaj pomešala, se opravičujem.

    Tekom svojega življenja nisem mogla biti prava “fanica”, ki bi Michaelovo življenje ves čas podrobno spremljala, saj sem imela svojo družino in majhne otroke. Spomnim pa se tega, da sem
    zavzeto molila zanj, ko sem izvedela za neumne obtožbe glede zlorabe otrok.
    Ko je umrl, so tudi meni neprestano tekle solze po licih, tako kot pravi Iztok. Kot bi del našega življenja na tem svetu umrl.
    Michael je bil del našega sveta in življenja.

    Še nekaj bi priporočila Michaelovim fanom:
    Namreč kupila sem preko spletne trgovine zanimivo zbirko 4 DVD z naslovom “Michael Jackson Fan Collection”. Na prvem DVD so zbrani intervjuji z Michaelom, na drugem DVD so zbrane vse mogoče podelitve nagrad, ki jih je Michael tekom življenja prejel. Na tretjem DVD so neki zelo redki dokumentarci ter pričevanja ljudi, ki se jih je Michael v življenju globoko dotaknil. Na četrtem DVD so zbrane Michaelove fotografije.
    Če bo kdo morda kupoval to zbirko, naj pazi da bo posneta za evropsko regijo(regija 2)!
    Tukaj je link, drugje je nisem zasledila:

    http://shop.ebay.co.uk/?_from=R40&_trksid=p3907.m570.l1313&_nkw=michael+jackson+Fan+collection&_sacat=See-All-Categories

  53. IZTOK GARTNER - 18.08.2010 ob 20:59
    IZTOK GARTNER

    Thomas, upam da bo.
    Moonwalker in Music and Me? Res je, čustveno do konca pa ena najlepših sekvenc filma.

    Zvezdana, hm, ne vem kaj bi rekel za Moonwalkerja, a menim, da ga nisi mogla videti v kinu. Vsaj v redni distribuciji ne. Kaj vem, morda so ga vrteli za kak poseben dan, za kako posebno priliko, lahko pa da se motim. Bilo bi fino izvedeti.
    Tudi jaz ne bom nikoli pozabil prenosa na CNN, ko je bil odločilni dan sojenja in sem čakal kaj bo rekel sodnik.
    Tale kolekcija, ki jo omenjaš, pa deluje prekleto dobro, bom razmislil, samo ni poceni, pa še če nimaš kartice je ne moreš naročiti, če se ne motim.

  54. Thomas - 18.08.2010 ob 21:56

    Zvezdana:
    Povsem razumljivo je, das kot odrasel človek pač nimaš toliko časa, da bi se povsem posvetil raznim dejavnostim, ki so sicer značilne bolj za najstnike. Jaz sem fan postal leta 1991 in v 90-ih letih sem ogromno časa posvetil zbiranju materiala iz časopisov, izrezovanju člankov, ki sem jih nato lepil na plakate, vtikal v mape (imam kar lepo zbirko, saj sem vse shranil). Ampak prišel je čas, ko časopisnih člankov nisem več zbiral. K temu je pripomogel tudi internet, ki je vse naredil tako dostopno.

    Sojenje je zame potekalo tako, da sem redno spremljal, kaj se je dogajalo. Dnevno sem bral zapiske dogajanja iz sodne dvorane. Vedno sem bil na tekočem. Bil sem zelo zaskrbljen. Zelo me je skrbelo, da se Michaelu ne bi zgodila krivica. No, itak se mu je, ampak lahko bi se mu še večja.

    13.06.2005 je bil zame eden najbolj veselih dni v mojem življenju, primerljiv s tistimi dnevi, ko sem Michaela dejansko videl na odru. Čeprav sem dejanje spremljal “le” pred ekranom. V bistvu sem takrat malce nameraval odpotovati v ZDA, za podporo. Ampak je sodišče prej zaključilo proces. Prej pa nisem mogel odpotovati, ker sem čakal šolske počitnice. Za las je šlo…

    25/06…
    Minevajo meseci, minila bodo leta, … kljub temu mislim, da mi nikoli ne bo veliko lažje govoriti o tistem grdem, usodnem četrtkovem večeru, ko sem povsem nehote in z lahkotnimi mislimi, preden sem nameraval iti spati, še pokukal na splet, da preberem pošto in prečekiram forume. Kar se je začelo z govoricami, ki jih velika večina ni vzela resno, se je zaključilo z najbolj groznim trenutkom mojega življenja.

  55. Thomas - 18.08.2010 ob 21:59

    Iztok:
    Cena za tiste DVD-je, čeprav gre seveda za piratsko izdajo, se mi ne zdi previsoka. Drugače pa imam jaz odprt račun na ebayu, če bi slučajno potreboval kaj…

  56. Zvezdana - 19.08.2010 ob 11:32

    Iztok,
    tudi moj sin, ki je sedaj star 32 let, trdi, da je skupaj z mano gledal film Moonwalker v kinu. Pravi, da se še sedaj spomni, kako je bil očaran zaradi velikega robota na platnu. Verjetno je bil takrat še otrok.
    Torej kot zgleda, so res predvajali film tudi v kinu v Ljubljani, vendar res ne vem, katerega leta.
    Mogoče se še kdo drug tega spomni?

    Thomas,
    res si imel srečo, da si se lahko udeležil Michaelovih koncertov in si ga v živo videl. Ali si ga morda osebno srečal še ob kakšni drugi priliki?

    Zelo pa sem vesela, da so bili fani Michaelu neprestano ob strani med sodnim procesom. To mu je sigurno bilo v tolažbo, saj so trpeli skoraj kot on sam. Čakali so na cestah, pred stavbo, jokali, vpili… Niti se ne čudim, da je Michael takrat skočil na
    avto, da bi jim bil čisto blizu, a kljub temu višje, da ga niso stisnili.
    Morda se je drugim ljudem zdelo to dejanje res neresno, vendar je to Michael velikokrat naredil, kot sem videla v različnih dokumentarcih. Mislim, da je takrat čutil in vedel, da fani trpijo skupaj z njim in jih je želel nekako potolažiti.
    Predvsem zato, ker je bil zelo dober človek. Prav gotovo ne zaradi reklame…

  57. IZTOK GARTNER - 19.08.2010 ob 21:23
    IZTOK GARTNER

    Thomas, hvala za ponudbo, bom razmislil, pa ti javim, če bom kaj potreboval.

    Zvezdana, zanimivo, res, očitno je igral samo v Ljubljani. Zavidam vama to nepozabno izkušnjo.
    Tule je moja recenzija filma:
    http://iztokgartner.blog.siol.net/2010/06/25/prva-obletnica-jacksonove-smrti-moonwalker/
    Drugače v ameriških kinih ni igral, to je sto posto, Jackson si je želel, da bi, pa ni ratalo.
    Na začetku procesa se je še malo šalil, tudi skok na avto je bil del tega cirkusa, po moje se ni zavedal kaj ga lahko doleti, potem se je zresnil in ga je močno potrlo. Je pa s tem skokom dokazal, da je večni Peter Pan in šovmen, meni je bilo to kul, mnogi pa so se seveda križali.
    Je pa Michael večkrat provociral namerno medije, žal se mu je to maščevalo na najbolj grozen način kar jih je. Od trenutka, ko je časopisom poslal sliko kako spi v tisti kisikovi komori.

  58. Thomas - 19.08.2010 ob 22:39

    Hmm, jaz sem tudi dvomljiv glede Moonwalkerja v kinu. Ampak če pravita oba, da sta ga gledala, bo že držalo. Morda pa sem tudi jaz pobrkljal z ZDA? Tam vem, da ga niso vrteli. Pa ne vem, če ni Frank Dileo tega “zašuštral” in ga je takrat Michael zaradi tega odslovil. Ampak nisem prepričan…

    Zvezdana:
    Žal Michaela nisem nikoli osebno srečal. Na odru sem ga videl, ta velika želja se mi je izpolnila 4,5x. Moja največja želja, skorajda edina gonilna sila v zadnjih nekaj letih, namreč da bi mu vsaj na hitro stisnil roko in mu prišepnil “Hvala”, pa je žal bila zavržena s strani usode. Sliši se preprosto, dejansko pa gre za globok udarec v moji duši.

    Iztok:
    Skok na avto je bil Michael v povsem prvinski obliki. Da tega ni več ponovil oziroma, kakor praviš, da se je zresnil, je verjetno zahvala Thomasa Mesereauja, odvetnika, ki je zamenjal predhodnika Marka Geragosa. Geragos je bil precej bolj “zvezdniški” odvetnik, ki je tako nastopal tudi pred kamero. Mesereau pa je bil izredno profesionalen!
    Meni se ni zdelo nič napačnega ali hudega. Pač Michael – edinstven in nedolžen!

  59. IZTOK GARTNER - 19.08.2010 ob 23:53
    IZTOK GARTNER

    Thomas, zmanjkalo je denarja, če se ne motim, in projekt je žal romal le na video. Vseeno pa mi ni jasno, da je lahko zmanjkalo denarja za film, v katerem je nastopal zvezdnik, ki je bil takrat na vrhuncu svoje kariere. Ma Michael in filmi, vedno se je zgodilo neko sranje, tako ali drugače, to je bila žal njegova edina neizpolnjena želja, torej to, da bi bil tudi filmski zvezdnik. Verjamem pa, da bi bil odličen, v The Wizu, kjer je igral Strašilo je bil:
    http://iztokgartner.blog.siol.net/2009/08/06/michael-jackson-in-filmi/
    Glede skoka, res je, to je tipični Michael, otrok za vedno, tak mi je bil najbolj všeč, pa tudi pačil se je na sodišču in kazal osle. Pa v pidžami je prišel pa zamujal je, pač zvezdnik, ki se je zavedal, da ni kriv. Toda potem ga je Mesereau vendarle zresnil in mu svetoval, da to ne bo dobro za odločitev porote. Hvala bogu, lahko bi se končalo usodno.

  60. Thomas - 19.08.2010 ob 23:57

    Glede Moonwalkerja nisem prepričan, kaj je bil vzrok, bi moral preveriti, pa sem žal v tujini in nimam knjig pri sebi. V spominu pa se mi sprehaja misel, da je Dileo bil proti temu, da bi film prišel v kino, Michael pa za. Zaradi tega klonflikta ga je odpustil.

    Ampak to je samo moj spomin, ki se je morebiti malce poigral z mano.

    Pomanjkanje denarja pa menda ne more biti vzrok, ne leta 1988! Sploh pa film v kinu denar prinaša, ne pa odnaša, mar ne? Hmm…

  61. IZTOK GARTNER - 20.08.2010 ob 00:03
    IZTOK GARTNER

    Tudi jaz se ne spomnim natančno, pa čeprav sem malo nazaj bral The Visual Documentary, kjer je bilo vse razloženo, če se ne motim.
    Sem pa ujel podatek, da je film res igral v kinih v Evopi, tako je Zvezdanin spomin očitno dober.

  62. Zvezdana - 20.08.2010 ob 13:32

    Iztok, hvala za pohvalo mojega spomina! Nekaj časa bo menda še služil!

    No, včeraj sem naročila preko Book Depository (http://www.bookdepository.co.uk/book/9780330515658/Michael-Jackson ) knjigo o Michaelovem življenju, ki si jo priporočil (Taraborrelli). Upam, da je knjiga prava.
    Mimogrede, ali vesta, da ta knjigarna pošilja knjige po celem svetu brez poštnih stroškov?
    Piše pa, da ima ta knjiga okoli 700 strani. Ali je to res?
    Saj se bom končno še angleščine bolje naučila!!
    Iztok, rekel si tudi, da imajo na hrvaškem veliko knjig o Michaelu. Ali so morda prevedene v hrvaščino?

    Tudi mene zanima, če bosta kje našla uradno zapisano, da je bil film Moonwalker v kinu v Ljubljani. Sin pravi, da 100% sigurno.

    Thomas, Iztok, hotela sem vaju še nekaj vprašati saj zelo veliko vesta o Michaelu. Zanima me, kakšen odnos sta imela na koncu Quincy Jones in Michael? Nekje sem prebrala, da je Michael želel sam narediti album Dangerous, brez Quincy-ja.
    Ali je to res in zakaj?

  63. IZTOK GARTNER - 20.08.2010 ob 18:52
    IZTOK GARTNER

    To je ta knjiga, ja, po naslovnici vidim, da je zadnja izdaja, uživala boš v branju, zagotovljeno, le malo z rezervo je treba morda kaj vzeti, saj ni rečeno, da je vse res, kar pravi avtor.
    Tiste, ki sem jih jaz videl v Zagrebu, so bile vse v angleščini.
    Če se sin in ti spomnita, da je Moonwalker igral v kinu, potem je, nimaš kaj.
    O odnosu Michaela in Quincyja se je spletlo mnogo zgodb. Tudi ta, da je bil Michael razočaran, da Bad ni podrl rekordov prodaje Thrillerja in je zato pri Dangerous hotel drugo ekipo. Je pa res, da je Quincy nekoč dejal, da je Michaelu sam priporočil mlajše in bolj trendy producente, saj je imel občutek, da mora Michael korak naprej, ki pa mu ga sam ni mogel več ponuditi. Pa ujel sem tudi neko debato, da je hotel Michael z njim narediti tudi novi album, pa Quincy ni bil za, saj je rekel, da je prestar in da n ebo zmogel narediti dovolj kvalitetne zadeve. Pač imel je občutek, da Thrillerja in Bada ne more več preseči. Na nek nečin je imel prav. Po nekaterih informacijah sta bila skregana, njun odnos pa je bil dolga leta zelo hladen, a tudi to je lahko le trač.

  64. Thomas - 20.08.2010 ob 19:05

    Michael in Quincy… To je pa nekaj, kar bi tudi jaz rad sam pri sebi razčistil, ker je preveč informacij, ki so v zraku.

    Zakaj po Badu ni več sodeloval z njim, je vprašanje. Meni se sicer zdi prav, da je šel naprej po svoji poti, saj je tako dobil nov zvok in svežino, ki ga je pognala skozi 90. leta.

    Jaz mislim, da Michael sam sicer ne bi imel nič proti, če bi v kasnejših letih ponovno delal s Quincyjem, saj je tudi sicer skupaj zbiral staro posadko (n.pr. Franka Dilea).

    Ampak: od Quincyja se mi je zdelo neprimerno, da se ni udeležil Michaelova pogreba. Njegove slovesnosti se sicer več njegovih tesnejših prijateljev ni udeležilo, ker je stvar bila zelo medijsko izpostavljena in je recimo da razumljivo. Na sami pogrebni slovesnosti pa sta se recimo prikazala tako Macualey Culkin, kot tudi Elisabeth Taylor. Kar mi malce namiguje, da si le nista bila tako blizu.

    Poleg tega je po spletu zakrožila zgodbica, da naj bi Quincy o Michaelu rekel nekaj razmeroma nelepih stvari na račun njegovega talenta, njegove bolezni vitiligo ter barvi polti in drogah.
    Stvar je sicer težko potrditi ali ovreči, sam pa tudi ne vem, kako se je zgodbica končala, ali so našli kakšen konkreten dokaz tega. Bi pa zelo rad prišel stvari do dna!

  65. IZTOK GARTNER - 20.08.2010 ob 19:09
    IZTOK GARTNER

    Glede odsotnosti od pogreba je podal izjavo, da ni zmogel, ker mu je umrlo preveč prijateljev, tudi Marvin Gaye in Ray Charles, če se ne motim. Rekel je, da se bo Michaela raje spominjal živega in da je to preveč za njegovo srce.

  66. Thomas - 20.08.2010 ob 19:18

    Vem, ja, ampak malce sem podvomil v resničnost. Če lahko pride Elisabeth Taylor, na vozičku in v razmeroma slabem zdravstvenem stanju…

  67. IZTOK GARTNER - 20.08.2010 ob 19:31
    IZTOK GARTNER

    Tudi jaz, Thomas, tudi jaz. Po moje se res nista razumela zadnja leta. Če pa je Quincy res čvekal o Michaelovem talentu, pa ga je lahko sram. Dobro je namreč znano koliko pesmi je Michael prinesel na snemanje Bada, pa se pač niso uvrstile na album.

  68. Thomas - 20.08.2010 ob 19:40

    Full je težko karkoli trdnega reči, kajti možno je, da je vse skupaj samo vroči zrak in se zastonj jezimo nanj.

    Ne vem, če poznaš to zgodbo, ampak lani je na spletu zaokrožila izjava ne vem koga že (Akona morda, ali Kanyje Westa?), češ da se je proglasil za novega KoP-ja. Na MJ spletnih forumih je zakuhala kri, prepljuvali so ga po dolgem in počez, tudi sams em se razburil, češ kako sploh kdo pomisli na to, da bi naziv KoP lahko bil minljive narave ter prenosljiv in da bi ga vrh vsega prevzel nek zelenec?!

    No, nekaj dni kasneje je prav ta oseba podala izjavo, da tega sploh nikoli ni izjavila.

    Vidiš, to pa mediji naredijo, splet pa pospeši na svetlobno hitrost.

    Zato sem si na nejasnem s Quinceyjem…

  69. IZTOK GARTNER - 20.08.2010 ob 19:44
    IZTOK GARTNER

    Kanye, ta ego trip na kvadrat, je nekaj namignil v tem smislu, ne tako dobesedno, a vendar v tem smislu, sem celo gledal v živo, res pa je, da so mediji potem zakuhali veliko hujšo štorijo.

  70. Thomas - 20.08.2010 ob 20:03

    Zvezdana & Iztok:
    Ne vem sicer, kam naj to zapišem, bom kar sem. 29.08. sta oba vabljena v slovenski Big Apple na spontano, nizkokaratno in preprosto srečanje fanov.

    In seveda vsi ostali fani, ki morda prebirajo tele prispevke.

  71. IZTOK GARTNER - 20.08.2010 ob 20:31
    IZTOK GARTNER

    Do takih reči mi ni, ne znam razložiti zakaj, a preprosto zmrznem in ne pridem nikoli. Pa četudi sem kot medijski človek navajen vsega mogočega.

  72. Zvezdana - 21.08.2010 ob 09:00

    Thomas,
    hvala ti za povabilo. Ampak raje mi povej bolj na “staromoden” način, kje in kdaj se boste fani dobili. Mislim pa, da sem kar malo prestara za takšna srečanja. Edino če bi pripeljala s seboj kakšnega od domačih otrok…
    Sem pa videla tukaj zgoraj prelep video od Natalije ob obletnici Michaelove smrti.
    Tako čustveno, polno lepih objemov – kot pri Michaelu, iskrena žalost v očeh… Tudi čudovito “zmiksano”.
    Ampak samo mladi…

  73. Thomas - 21.08.2010 ob 13:19

    Zvezdana:
    Takole, iz moje perspektive: Michael Jackson je imel neko edinstveno sposobnost, da je združeval najbolj različne plasti družbe. Na njegovih koncertih sem videl tako adolescente kot tudi generacijo njihovih staršev in pa sivolasih (verjetno) dedkov in babic. Na koncertih sem videl tako ortodoksnega juda s čepico na glavi, kot tudi muslimana, kristjana ali pa ateista. Moj point je, da tipičen Michaelov fan po moje sploh ne obstaja. Če pa bi obstajal, pa zagotovo ne bi bil nek mladostnik.

    Michaelovi fani, ki so fani postali na začetku njegove karijeve, če vzamemo, da so takrat bili stari recimo 15 let, so danes stari nekje 55-60 let.

    Jaz te druščine ne poznam prav dolgo. Dokler je bil Michael živ, niti nisem občutil neke velike potrebe, da bi se povezal z njimi. Post 25/6 pa je postalo prehudo in dobesedno sem moral poiskati družbo sebi enakih oziroma ljudi, ki vsaj približno podobno čutijo. In čeprav smo si še vedno vsi različni, nas kljub temu združuje neka velika silnica, ki se imenuje Michael Jackson.

    Obletnica njegove smrti, ko je nastal video, ki si ga omenila, je bil lep. Nekaj je bilo zmešnjave, ker smo malce preveč komplicirali, ampak po moje smo se naučili in bomo vedeli za naprej. Predvsem kar se tiče mesta zbiranja.

    Zaenkrat niti ne vem, če je že točno dogovorjeno, kje se bomo dobili. Vem samo, da bo 29.08. A poznaš slovenski forum? Tam se objavlja te stvari.

    Zase lahko rečem le, da si želim bolj ali manj mirnega srečanja, na katerem bi se ga lepo spominjali. Neke žurke jaz niti ne želim, ker itak jaz ne plešem, pa tudi nekega full veselja nisem sposoben izkazati, saj je grenka misel vedno v ozadju.

    Če bom imel dovolj dober občutek, kvečjemu lahko s sabo prinesem slike iz MSG iz New Yorka, ki obeležujejo spomin na najlepši MJ dogodek, ki sem ga izkusil.

    Malce sem se zaštrikal… Če torej povzamem: vsekakor si dobrodošla, prav tako pa je dobrodošel tvoj otrok ali pa vsi skupaj, če se le poistovetijo s fani. Sploh pa bi bilo zanimivo, če bi “s sabo prinesla” kakšno zgodbico, spomin iz časa, ko si prvič začela poslušati Michaela, ko si ga prvič začela zaznavati v medijih. Mislim, da med nami ni nobenega, ki bi bil že takrat fan. Najbolj zgodni mislim, da so fani postali za časa Bad. Tvoji spomini bi torej bili zelo edinstveni za vse nas.

    Pa tudi nobene obveze ni, da ostaneš ne vem kako dolgo. Nazadnje so pač eni odšli prej, eni smo ostali, po želji in zmogljivosti.

    :-)

  74. Thomas - 21.08.2010 ob 13:20

    M…r, meni pa res ne uspe ostati kratek ;-)

  75. Zvezdana - 22.08.2010 ob 13:27

    Thomas,
    tudi jaz mislim, da si je Michael v življenju prizadeval, da bi združil vse mogoče rase in vere, družbene položaje pa seveda tudi starosti. Mislim, da ni imel nobenih predsodkov glede vsega tega. Nič čudnega, da v enem dokumentarcu neki njegov znanec (mislim da Uri Galler) dobesedno pravi, da se mu je zdelo, ko ga je spremljal pred par leti, da Michaela ljudje pričakajo kot nekoč Jezusa. Verjetno ker je Michael toliko dobrega naredil za tiste, ki so manj srečni na tem svetu.

    Poskusila bom priti na vaše srečanje, a ne obljubim 100%. Vseeno pa te prosim, če mi lahko tukaj sporočiš, kje in kdaj. Zelo redko berem druge forume in res čisto slučajno sem se oglasila na Iztokovem blogu. Zelo malo časa imam, ker sem še zaposlena, pa še druge obveznosti imam na duhovnem področju. Da ne govorim, da sem velikokrat tudi domača varuška!
    Vesela bom, če boš prinesel fotografije iz New Yorka in če boš kaj povedal, kako si osebno doživljal Michaelove koncerte. Na žalost pa se jaz trenutno ne spomnim nobene primerne zgodbe iz svojega življenja, ki bi jo lahko povedala fanom.
    V kolikor bom morda prišla, bom pripeljala še dva otroka, ki jima je Michael všeč, ne bom pa prav dolgo tam.
    Mogoče pa pride vseeno še Iztok, da prežene depresijo!

  76. Thomas - 22.08.2010 ob 15:59

    Zvezdana:
    Evo, copy – paste iz foruma…
    Srečanje – nedelja, 29. avgust od 17. ure naprej.

    Na Prešernovem trgu bomo počakali nekje pol ure, do štirideset minut zaradi zamudnikov.

    Dobimo se na Prešernovem trgu in nato slaščičarna Zvezda ali Cacao. Dress code je zaželjen.
    Če ima kdo kakšno idejo za popestritev, kar na dan z njo. Jaz bom še malo premislila v tej smeri.

    Dress code pomeni, da če slučajno imate pri vas doma kakšno MJ majico, jo rade volje oblecite. In po tem nas boš verjetno tudi prepoznala ;-)

    Iztok pa tudi premisli no… Če sem celo jaz prišel, pa se drugače izogibam skupinčkanja, …

  77. NoMercy - 22.08.2010 ob 17:06

    “Kralj/Kraljica” pač za življenja ne more narediti takšne pizdarije, da ga nebi posthumno njegovi verniki povzdigovali v “božanstvo” :P

    potem se še kdo čudi, kako je nastal I.N.R.I, Alah, Buda, Stalin, Tito, Washington, Viktorija, Katarina, Napoleon, Rasputin … :P

  78. Thomas - 22.08.2010 ob 17:45

    NoMercy:
    Zagotovo se motiš. Vsaj zase lahko trdim, da nisem o njem nič drugače razmišljal posthumno, kot že 18 let prej. Vem, da je ob njegovi smrti nastalo veliko novih fanov, če lahko tako rečem, še več jih je, ki so ga “le” ponovno odkrili, ker so se spomnili, kako omniprezenten je bil v njihovem otroštvu. No, dobro sredico pa predstavljajo zvesti fani.

    Da pa bi kakšno pizdarijo naredil, pa stavim, da ne zmoreš podkrepiti s tehtnimi argumenti, z dokazi, torej se tega niti ne bom obregnil.

  79. Zvezdana - 22.08.2010 ob 17:54

    NoMercy,
    imaš smisel za humor…
    Super pa, da se je še kdo oglasil!

    Rekla bi le to, da seveda Michael ni bil Jezus, se je pa verjetno vse življenje trudil, da bi mu bil podoben, saj je imel takšno vzgojo.
    Mislim pa, da je bil tudi prepričan, da s svojim velikim vplivom na ljudi lahko vsaj nekoliko pomaga pri tem, v kar je v notranjosti globoko verjel – namreč, da si mora vsak od nas prizadevati, da bi bil svet boljši. Da bi lahko skupaj živeli in preživeli.
    Pač vsi se trudimo toliko, kolikor so nam dane možnosti.
    Lepo, da si se oglasil-a!

  80. IZTOK GARTNER - 22.08.2010 ob 19:10
    IZTOK GARTNER

    No Mercy, ko smo že pri Jezusu, ko je John Lennon nekoč dejal, da so Beatles popularnejši od njega, mu je katoliška cerkev to tako zelo zamerila, da so ga hoteli skuriti na grmadi. Če se ne motim, so mu to izjavo oprostili šele lani, se pravi skoraj trideset let po njegovi smrti.
    Glede Michaela, poglej si reakcijo publike med kakim njegovim nastopom, pa ti bo jasno, da je bil božanstvo že za časa svojega življenja, kot Elvis, kar pomeni, da mu za to pozicijo ni bilo treba umreti. Ni bil ravno nek prodajalec burekov, mar ne.

  81. NoMercy - 22.08.2010 ob 19:18

    I.G. meni je marskikaj znano – jasno pa bolj malo okoli malikovanja :P
    Ja, za Beatle je Vatikan potreboval (samo) 40 let, da jim je odpustil … za onega, ki je rekel, da se vrti (zemlja okoli sonca ) pa 500 let -> velik napredek, ni kaj :P

  82. IZTOK GARTNER - 22.08.2010 ob 19:31
    IZTOK GARTNER

    Očitno ti ni kaj dosti znano, če si prepričan, da je do malikovanja prišlo šele po smrti. To, kar se je dogajalo v osemdesetih, je bilo vsaj še stokrat večje malikovanje, ali še bolje, evforija, od tega kar se dogaja sedaj.

  83. Thomas - 22.08.2010 ob 19:40

    Dejansko imaš prav, Iztok. Kos e pogovarjam s kom starejšim, ki je v zgodnjih osemdesetih že bil vsaj najstnik ali pa mlad odrasel, mi pove, kakšna ikona je bila takrat recimo rdeča usnjena jakna (samo za primer). Žal mi je, da tega nisem okusil tudi sam, pa čeprav mi recimo tista rdeča jakna sploh ni tako všeč ;-) Ampak občutek evforije bi bil zanimiv. No, pa saj sem jo doživel na nekaj koncertih, ne smem zanikati…

    Pa še to: V določenem obdobju so raziskave javnega mnenja Michaela Jacksona uvrstile med najbolj znana “imena” na svetu, tik ob Micky Miško ter blagovno znamko Coca Cole. Now figure that out.

    Ampak verjetnmo bo kdo tudi v Micky Miški videl zlo zahodnega sveta, mar ne?

  84. Zvezdana - 22.08.2010 ob 19:41

    Ja, kristjane nas zelo boli, če kdo govori proti Jezusu…
    Enako nas vse zaboli, če kdo govori proti ljubljenemu človeku…

    No, da bomo morda bolj veseli, imam tukaj dva posnetka iz koncerta svetovno znanega glasbenika
    Andre Rieu-ja, violinista in dirigenta, itd.. Maja sem tole spodaj v živo poslušala v Grazu.
    Namreč od kar je Michael umrl, je Andre Rieu vključil v svoj program, s katerim gostuje po vsem svetu, tudi skladbe Ben, Earth song in pred kratkim še Heal the world. Zraven pa na platnu projecira velike Michaelove slike.
    Earth song je v Grazu prečudovito zapela pevka Carmen Monarcha, ki je pela skupaj z množico otrok na odru. Če morda koga zanima, je tukaj:

    http://www.youtube.com/watch?v=krKnQ50OGVo&feature=related
    in tukaj
    http://www.youtube.com/watch?v=EKedEC0egqM

  85. IZTOK GARTNER - 22.08.2010 ob 19:45
    IZTOK GARTNER

    Thomas, efekt je bil še večji, dovolj je bilo samo to, da so videli njegovo orokavičeno roko kako pomaha skozi okno. Ali pa da stopi na oder in je dve minuti popolnoma pri miru. Ko je mignil z glavo, so bili v transu. Takega efekta ni dosegel noben drug glasbenik, vsaj v modernem času ne. Morda nekoč le Elvis, ki se je lahko popolnoma zadet zbasal na oder, nekaj momljal in imel dvesto kil, pa so oboževalci še vedno v njem videli božanstvo.

  86. IZTOK GARTNER - 22.08.2010 ob 19:49
    IZTOK GARTNER

    Zvezdana, čudovit poklon. Se pa spomnim, da Earth Song sploh ni bil tak hit, saj je Michael nekaterim deloval patetično in kao da se meče ven, kot da je božanstvo, ki želi rešiti svet. Na nekem nastopu ga je prekinil celo Jarvis Cocker, če se ne motim, saj ga je jezilo, da kao pozira kot Jezus. Takrat očitno nihče ni poštekal pravega sporočila te veličastne pesmi in se jim je zdel tudi odrski šov, kjer Michael ustavi tank, nekoliko preveč teatralen.
    Od pop pevca takih presežkov pač niso pričakovali, če povem sarkastično.

  87. Thomas - 22.08.2010 ob 20:31

    Zvezdana:
    Jep, André Rieu… On je bil tudi v Münchnu leta 1999 prisoten in zaigral.
    Tole je link od nastopa s pesmijo Ben, kjer se prav začuti, kako je občinstvo ganjeno in kako so vzajemno ploskali, ko se je prikazala slika maldega Michaela…

    http://www.youtube.com/watch?v=89Bi1bmWyL8&feature=related

    Iztok:
    Odličen primer nastopanja, kot si ga opisal, je otvoritev koncerta na Dangerous Tour, ko ga katapultirajo na oder in potem nekaj časa (najmanj 2 minuti!) čisto pri miru stoji, evforija pa narašča.

    Ampak po moje se motiš glede Earth Song-a. Mislim, da je bil zelo velik hit, predvsem v Veliki Britaniji. Ne vem, koliko tednov je bil na vrhu lestvice, če se ne motim.

    Je pa to po mojem mnenju ena izmed pesmi, ki so dobro zvenele le iz Michaelovih ust. Žal se to z lepim, četudi trenuranim in nadarjenim opernim glasom nekako ne obnese najbolje.

    In pa ja, Jarvis je bil.

  88. IZTOK GARTNER - 22.08.2010 ob 20:43
    IZTOK GARTNER

    Drži, malo narobe sem se izrazil, mislil sem na ZDA, kjer single sploh uradno ni bil izdan, kar je polomija, če mene vprašaš.

  89. Thomas - 22.08.2010 ob 20:50

    Moram reči, da mi ni čisto jasno, zakaj je ZDA 15 let povsem ignoriral. Zagotovo je imel tudi na tem tržišču perspektive za povratek. Turneja bi zagotovo bila več kot uspešna. Pa tudi naklado bi mu dvignila.

    So se mu leta 1993 tako zamerili? Pa saj ne moreš soditi države zaradi ene pohlepne družine ter enega skorumpiranega javnega tožilca!

  90. IZTOK GARTNER - 22.08.2010 ob 20:57
    IZTOK GARTNER

    Hm, vedno sem menil, da je bilo obratno, se pravi, da so se ga ZDA nekako odpovedale in da ni bil več tako zelo priljubljen na domačem trgu. Prav zato je škoda, da ni vedel oz. videl koliko oboževalcev ima še vedno tudi v ZDA. Da ne bo pomote, ne govorim le o ljudeh, tudi grammyji pa glasbeni kritiki mu niso bili preveč naklonjeni zadnja leta v ZDA.

    Tridesetletnica nastopanja, na kateri si bil tudi ti, je bila želja za velimim povratkom, pa žal ni uspela, saj se je zgodil 11. september. Pa kreganje z založbo Sony, pa singl, ki ga ni mogel izdati, saj se je izkazalo, da je producent povezan s porno industrijo. Splet nesrečnih okoliščin, pred tem pa ta afera z Jordanom, ki mu je imidž pošteno načela prav v ZDA, drugje mu ga ni, saj je še vedno zelo uspešno nastopal do konca tisočletja.

    Lep primer je Earth Song, ki je v Britaniji porušil vse rekorde, v ZDA pa ga sploh niso izdali.

    Koncerti bi bilo zagotovo polni, a očitno je tudi on dobil idejo, da ga ZDA ne mara več, kar je jasno ob vsej negativni publiciteti, ki jo je bil deležen.

  91. Thomas - 22.08.2010 ob 21:15

    Že, samo na podlagi česa naj bi to ugotovil? NA prodaji plošč? Dangerous se je prodajal tako dobro kot Bad, pa je Dangerous turneja obšla ZDA. Čeprav je vprašanje, kakšni so bili načrti, saj je turnejo moral predčasno prekiniti leta 1993.

    Mislim pa, da zagotovo ni prvi genij, ki so ga najbolj zavračali prav sorodnjaki. A ni ponavadi tako, da genija najbolj kritizirajo v lastni državi? Ko pa se izseli, pa doživi uspeh v tujini.

    Tudi Einstein se je moral izseliti…

  92. IZTOK GARTNER - 22.08.2010 ob 21:21
    IZTOK GARTNER

    Tu si ga zdaj malo mimo pihnil, saj je v ZDA doživel svoje najboljše trenutke, že kot član Jackson 5 in seveda kot zvezda albumov Thriller in Bad. V času Jackson 5 se je večkrat tudi zgodilo, da singli niso bili uspešni drugje kot v ZDA. Imam občutek, da se je Amerike vedno malo bal, saj je šele pri Badu upal na samostojno koncertno pot, pred tem je bil vedno z brati. Pa očitno je bila konkurenca hujša v ZDA, pa je raje nastopal v tujini, kjer je bil še vedno kralj. Dangerous je bl po moje načrt tudi v ZDA, saj je gostoval pri Oprah, toda afera je plane obrnila na glavo, po History pa želje očitno ni bilo več. Toda ne pozabi na tridesetletnico in na tisti fenomenalni Superbowl, ki je bil prav tako na domačih tleh. Očitno ni bilo prave prilike, večji uspeh pa si je brez dvoma obetal v tujini, kjer so ga v azijskih deželah častili kot božanstvo recimo.

    Po moje so plani bili, toda tajming se je vedno znova pokvaril, po tridesetletnici pa so bili po moje planirani koncerti po ZDA, toda začele so se nove težave. Je pa res, da ni nikoli rad hodil na turneje in je vedno znova govoril, da noče garati do smrti kot James Brown.

  93. Zvezdana - 22.08.2010 ob 21:30

    Pa k Andrejevi izvedbi Bena še original za lepe sanje:

    http://www.youtube.com/watch?v=U36DO_nrJeA&NR=1

  94. Thomas - 22.08.2010 ob 21:41

    Iztok:
    Ja, ja, to mi je že jasno, da je bil v času Thriller “večji”, ampak prav tra prelomni trenutek med Bad in Dangerous sem mislil, ker Bad Tour je gostovala v ZDA, Dangerous pa ne več. Ampak kot sem rekel, je načrte verjetno pokvarila družina Chandler, torej nikoli ne bomo mogli zagotovo reči.

    J5 obdobje je bilo skoncentrirano v ZDA, to je res. Ampak tudi v tistem obdobju je po začetnem bumu skupina naletela na ovire z neuspešnimi singli ter manjšo prodajo. Zadeve je spremenil odhod iz Motown, ko so se osamosvojili, začeli pisati svoje komade in nastali so klasiki, kot so Blame It On The Boogie, Can You Feel This, itd.

    MSG 2001 je izvisel predvsem zaradi 11.09., na drugem mestu pa tudi zato, ker recimo Sony kasneje, ko so koncert predvajali po TV, ni zakupil reklamnega prostora, da bi predvajal oglase za album Invincible. To je bil drugi udarec. No, pa prekinitev promocije.

    Da ne zajadram stran… Torej predvsem taktika pri Bad in pri Dangerous me je zanimala, kajti med tema dvema albumoma v ZDA takorekoč ni bilo veliko razlike pri komercialnem uspehu.

  95. Zvezdana - 23.08.2010 ob 09:12

    Iztok,
    besedila na tejle tvoji strani na računalniškem monitorju ne vidim več dobro. Ali je to namenoma, da so tvoje začetno besedilo kot tudi vsa imena pred komentarji danes v tako zelo temno sivi barvi, da na ekranu ni možno ničesar prebrati?
    Kako pa vidite na drugih računalnikih??
    Druge prispevke vidim OK, čeprav ne vse.

    Škoda, ker smo se tukaj tako razgovorili…

  96. IZTOK GARTNER - 23.08.2010 ob 23:51
    IZTOK GARTNER

    Zvezdana, včasih resda menjam obliko iz izgled bloga, saj se starega naveličam, toda da bi se zdaj kaj slabše videlo, pa res nimam pojma. Pri meni se vidi okej, iz dveh različnih računalnikov, pa tudi nihče drug ni nikjer zapisal, da se kaj slabo vidi. Čudno, res.
    Glede Bena, čudovita pesem, ena lepših vseh časov. Če sem iskren se mi zdi, da Michael kasneje v zrelih letih tako zelo lepo ni več znal odpeti ničesar.

    Thomas, po moje so bili načrti, a so ga zjebale te reči okoli Chandlerja, pa tudi odvisen je postal od tablet, tudi telesno ne bi zmogel še ene turneje, saj je, če se ne motim, tudi na evropskih datumih padel skupaj nekajkrat zaradi izčrpanosti.
    Pa tudi naslovne pesmi ni izdal kot spot, ker so mu prekrićali račune. Po moje je bila Oprah dokaz, da misli tudi v ZDA na turnejo. Lahko pa da se mu ni ljubilo toliko koncertov in je bil preprosto utrujen od vsega skakanja na odru.
    Res je, odhod iz Motowna je bil dobra poteza, pa četudi je bil prvi album razočaranje, pa še Gordy je delal sranje, saj je namerno istočasno izdajal razne kompilacije. So pa bratje končno dobilo možnost, da komade delajo tudi sam, na začetku žal brez Jermainea, ki je ostal pri Gordyju zaradi poroke z njegovo hčerko. Toda solo kariera se mu ni obrestovala, kaj vem zakaj, morda se Gordy ni dovolj potrudil pri promociji ali pa Jermaine res ni bil iz pravega testa. Je pa Michaelu ves čas potihem zavidal uspeh. Pa Janet verjetno tudi, saj ga je tudi ona pošteno presegla zelo hitro.
    Napake pri promociji Invinciblea so bile res hude, ni čudno, da je Michael ponorel. To je bilo grdo od Sonyja, še posebej, ker je Michael toliko denarja jim prinesel. Isto se je zgodli pri LL Cool Ju, ki se je skregal z Def Jam Records in so mu zadnji album praktično povsem neopazno dali na trg, pa četudi so prej po njegovi zaslugi služili lepe denarce. Cool Ja omenjam tudi zato, ker sta z Michaelom posnela duet za Dangerous, ki pa potem ni prišel na album. No ja, sicer pa je imel tudi Prince težave z založbo, pa je imel potem tiste fore z napisom Slave pa s Simobolom. Čuden je ta posel, še tako velika imena imajo težave, kaj šele potem kaki mali.
    Hm, prodaja je bila res odlična, kaj vem, morda pa turneja po ZDA niti ni bila potrebna. Še posebej zaradi dejatva, ker Michael ni rad koncertiral. Nastop na Oprah je bil kot kaže dovolj.

  97. Thomas - 24.08.2010 ob 01:22

    Iztok:
    A veš, da se ne spomnim, da bi tudi na evropski turneji kaj skupaj padal. Bi moral stare vire preveriti.

    Kolikor pa vem, v ZDA ne bi šlo za novo turnejo, temveč za podaljšek turneje Dangerous. Čeprav je res težko reči, kajti uradno načrtovano ni bilo ničesar. Turneja je bila v Južni Ameriki prekinjena takrat, ko je izbruhnila afera Chandler, čeprav je nekaj koncertov še odigral po tem. Uradni razlog je bila, če me spomin ne vara, odvisnost od tablet.

    Sicer pa takrat res dvomim, da je bil že fizično izčrpan. Če bi namreč to bilo res, potem se zagotovo ne bi lotil obsežne turneje HIStory tri leta kasneje. Utrujenost od velikega števila koncertov ja, ampak po moje je bila samo kratkotrajan izčrpanost, nič od česar se ne bi dalo odpomoči.

    Ja ja, barbarske poteze založb. Ampak a ni zanimivo, da je kljub vsem polenom, ki so mu jih pod noga metali tako Sony kot tudi mediji, vedno znova vstal in to celo večji, kot je bil. Rekel bom namreč samo 50xO2…

  98. Zvezdana - 24.08.2010 ob 11:44

    Iztok,
    tudi meni je njegov glas iz otroštva zelo lep. Zato zadnje čase tako rada poslušam te pesmi iz njegovega otroškega obdobja. Pa tudi besedila so lepa. Prav tako pa zelo rada poslušam pesmi iz njegovega zadnjega obdobja, predvsem iz albuma Invincible, pa tudi kakšne zelo redke posnetke.

    Ugotovila sem, da slabo vidim tvojo stran le na enem računalniku,
    drugje je OK. Morda je tam naložena kakšna starejša verzija Internet Explorerja.

  99. IZTOK GARTNER - 24.08.2010 ob 21:46
    IZTOK GARTNER

    Thomas, Če se ne motim sem to bral v tisti “tvoji” knjigi, ko gre po dnevih, pač prevelika izčrpanost v nekem trenutku, tudi HBO nastop je odpadel zaradi tega. Pa odvisnot, itak, po moje je bil to glavni razlog, še Elton John mu je pomagal. Saj nisem rekel totalna izčrpanost, pač trenutna, kjer se moraš malo vzeti v roke in se ustaviti. Razen, če se ne nafilaš s tabletami dan za dnem in si pripravljen na nove napore. Bojim se, da je tudi to počel, čeprav si tega nočem priznati.
    Večji kot je bil, ni bil, tu se ne gre sprenevedati, je pa res, da se je hitro postavil na noge in dokazal, da je še vedno kralj. In prav ta hitra razprodaja kart je dokaz kako velik je še vedno bil, žal pa ni zdržalo srce in je zdaj ironično smrt njegov največji comeback.

    Zvezdana, Invincible je hudičevo podcenjen album, kjer je precej odličnih pesmi, ki bi postale uspešnice, če bi bila promocija boljša:
    http://iztokgartner.blog.siol.net/2009/07/18/michael-jackson-invincible/

  100. Thomas - 24.08.2010 ob 22:26

    Jaz ne bi rekel, da se je ravno nafilal (a la Elvis). Je pa trpel za nespečnostjo, zaradi katere je jemal tablete. Na začetku pa tudi zaradi bolečin.

    Ni se pa filal!

  101. IZTOK GARTNER - 25.08.2010 ob 03:28
    IZTOK GARTNER

    Glede na to, da je bil že v času Dangerousa odvisen, ne bi rekel, da je bilo ravno nedolžno. Sicer pa, misliš da je seznam tablet, ki naj bi jih redno jemal in se izdajal pri zdravnikih pod raznimi psevdonimi, izmišljen? Jaz nisem prepričan kaj je res in kaj ne.

  102. Thomas - 25.08.2010 ob 08:03

    Ne, je že res, da je jemal več zdravil. Domnevam, da je no, nikoli pa res ne veš. Pravim a, da jih ni mogel jemati toliko, da bi ga oviralo pri normalnem delovanju v družini, na odru, v studiu…

    Vsaj upam, da je tako. Ob drugačni misli me spreleti srh in žalost.

    Ampak dejstvo pa je, da je veliko bolje deloval kot pa recimo Elvis, na odru recimo. Plesno je bil veliko bolj sposoben, tudi na samem koncu. Pa tudi stat je ohranil na svojem mestu. Sicer nekateri trdijo, da je bil veliko presuh, ampak jaz pravim, da je imel le malo bolj vitko plesalčevo telo. Pa naj kak plesalec pove svoje…

  103. IZTOK GARTNER - 25.08.2010 ob 23:50
    IZTOK GARTNER

    To drži, saj ni jemal istih kot Elvis po moje. Tako ekstremen ni bil. Elvis je med koncertih komaj stal na odru, se čudno obnašal, momljal svoja besedila, se ulegel na tla in take finte, pa še v slabi telesni kondiciji je bil ves čas in to skoraj deset let mlajši od Michaela.

    Je pa res, da ne moreš vedeti koliko tablet je jemal Michael, da je zgledal tako dobro na koncertih kot je in kaj se je z njim dogajalo ko je bilo koncerta konec.

    In če pustiva preteklost in se osredotočiva le na This is It, res mu ni bilo videti, toda nikoli ne veš kaj vse je imel v sebi, da je bil v kondiciji za petdeset koncertov in kaj vse so mu dali, da mu je odpovedalo srce na koncu.

    Tablete za bolečine je moral jesti, čedalje večje doze, še posebej za te nastope, insomnia pa ga je tudi matrala in tako dalje, kdo bi vedel. Morda pa res ni bilo ničesar le insomnia in običajni painkilerji, pa ga je res nesel le propofol. Ker obdukcija je pokazala presenetljivo zdravega človeka glede na vse trače ki smo jih slišali kako zelo bolan naj bi bil. Pa tudi čez zdravniški pregled je šel pred podpisom za koncerte.

    Presuh po moje ni bil, morda bolj suh kot ponavadi, kar pa je razumljivo, saj je veliko vadil, časa za hrano pa ni blo kaj dosti, pa še živčen je bil zaradi velike vrnitve.

  104. Vanja1 - 30.07.2015 ob 16:55

    Sem malo zasledila pogovor, glede Knjig, sama sem zdaj koncno nabavila “Moonwalkerja” Super je, kolko sem pač uspela prebrati, pač malo preleteti, pa v Knjigi ne omenja svoje bolezni Vitiligo, o operacijah pa omeni 2 kratno popravo nosu, in dano jamico v Brado. Nič pa detaljno ne pove, zakaj je dejansko to naredil, No morda je vse to še omenil v kerem poglavju pa nisem zasledila, Katera knjiga je še bolj detaljna? Tudi s kašnimi večimi slikami, kot jih nudi Moonwalker, no je pa res, da je ta knjiga dobesedno iz njegovih ust, oz. misli. Zasledila sem da omenjate Dancing The Dream, in pa A Visual Documentary. Hmmm.. Škoda, da še ni kakšna druga knjiga o njem v Slovenscini, zaenkrat je samo ta Moonwalker.

  105. IZTOK GARTNER - 30.07.2015 ob 17:06
  106. Vanja1 - 30.07.2015 ob 23:17

    Oky, Bomo nabavli, pa še kakšna ti je Kul z Bogatim slikovnim materialom, pri tej kaj si jo pripel, jo bom nabavila, ampak mi je malo moteče, ko praviš, da omenja neke Tračarske fore v knjigi, da je na momente preveč Kritičen do Michaela. “Moonwalker” Recenzije , oz. opis za knjigo pa nimaš a ne?! Nisem zasledila, Samo za film?!

  107. IZTOK GARTNER - 31.07.2015 ob 00:35
    IZTOK GARTNER

    Mislim, da res ne.

  108. Vanja1 - 3.08.2015 ob 10:52

    http://www.maldoror.hr/shop/proizvodi/knjige/michael-jackson-izmedu-carolije-i-ludosti-j-randy-taraborrelli/

    Sosedje Hrvati pa so prevedli to knjigo v svoj jezik, bom verjetno kar to naročila, vseeno, da vem kar dobro Ang, ampak je morda hrvaška izdaja za Slovensce bolj razumljiva. Hmm, škoda, da še naši nič ne podnaslovijo v nas jezik.

  109. IZTOK GARTNER - 3.08.2015 ob 13:33
    IZTOK GARTNER

    Pri nas ne bi nihče kupil, zato se ne splača.

  110. Vanja1 - 4.08.2015 ob 10:24

    Misliš, da ne bi?! Kaj bi botrovalu k temu?! Drugače pa je Moonwalker bi tiskan v 1500 izvodih. Je pa res ja, da smo malo tržišče.

  111. IZTOK GARTNER - 4.08.2015 ob 15:13
    IZTOK GARTNER

    Od njegove smrti je že precej časa, zato Slovencev take knjige ne zanimajo več kaj dosti. Razen, če bi jo kdo res na polno reklamiral, pa še takrat bi po moje šlo več denarja za tisk in prevod kot pa za zaslužek od prodaje.

Na vrh

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !