Prva obletnica Jacksonove smrti: Moonwalker

25.06.2010 ob 16:37

MOONWALKER

Da si je Michael Jackson želel postati tudi filmska zvezda, ali še bolje, moderni Fred Astaire, je jasno, zato nisem nikoli povsem razumel, zakaj so propadli številni filmski projekti, ki si jih je zastavil. Kaj vem, morda je bil kriv zelo slab sprejem filma The Wiz, ali pač dejstvo, da preprosto nikoli ni našel časa, da bi zaigral kako fino vlogo. Če sem iskren, bi ga zelo rad videl v glavnih vlogah filmov Labirint in Hook, kjer sta mu posel speljala David Bowie in Robin Williams. Ali v kakem dobrem mjuziklu, v kaki dobri nostalgiji za zlatimi časi Hollywooda, ko sta kraljevala Fred Astaire in Gene Kelly. Čeprav so bili skorajda vsi njegovi video spoti dejansko filmi, mi je v njegovi bogati karieri manjkal prav film. Pravi celovečerec, morda v stilu Princeovih filmskih izletov, lahko tudi kaj drugega, pač da bi ga videl še kot igralca, saj se je kot Strašilo v The Wizu izkazal več kot odlično. In potem je prišel Moonwalker, sprva planiran za velika platna, nato žal izdan le na videu, kjer je seveda porušil vse rekorde prodaje. Dejansko promocija za album Bad, po vzoru filmov Elvisa Presleyja, le da bolj dovršeno in nafilano z za tiste čase odličnimi posebnimi efekti. Še boljšimi kot Captain Eo, ki ga je Michael z Georgeom Lucasom posnel dve leti pred Moonwalkerjem. Tej vrhunski mešanici glasbe, plesa, komedije in znanstvene fantastike, kjer vlogo glavnega negativca, ki hoče vse otroke na svetu spremeniti v odvisnike, igra Joe Pesci. Če sem iskren, omenjena zgodba malce šepa, pa tudi Pesci ni ravno najbolj prepričljiv, toda to ni bistveno za celotni učinek filma, ki je v prvi vrsti Jacksonovo plesanje in petje. Jacksonova uživaška in dih vzemajoča predstava na odru in med posebej posnetimi sekvencami, kjer najbolj izstopa Smooth Criminal, v katerem Jackson ujame nostalgijo starih črnobelih gangsterskih filmov. Film se začne s pesmijo Man in the Mirror, z njegovim verjetno najboljšim komadom, nadaljuje pa s posrečeno otroško verzijo videa Bad, kjer eden izmed mulcev zine, da Bubbles nosi Princeovo majico. Ker je bil Bad v štartu planiran kot duet Jacksona in Princea, je štos še toliko boljši. Da so prav otroci tudi tokrat pomembem del filma, je seveda jasno, saj Jackson uživa v njihovi družbi. Predstavljajo mu otroštvo, ki ga ni imel. Ravno zato je sekvenca, ko se z njimi in psičkom igra na trati, tako zelo lepa in nepozabna. Tam je Michael doma, tam Michael res uživa in se sprosti, podoživi otroštvo, ki mu ga je vzela slava. Glasbeno risana sekvenca Speed Demon je prav tako odlična, saj povzame medijsko obsedenost z Jacksonovo slavo, divjanje paparacev in oboževalcev, kjer celo Lady Liberty zine: “Land of the free, home of the weird.” Jasno, Jackson se le nasmeji, se sprijazni s situacijo in se našemi v zajca, v najbolj zabaven del filma, kjer, če se ne motim, med potjo sreča tudi Sylvestra Stalloneja, ki seveda obvlada njegove gibe. Da je nato na vrsti enkratno narejeni Leave Me Alone, ki ga ni bilo na prvi izdaji albuma Bad, je seveda v kontekstu. V kontekstu Michaela Jacksona, ki se pač počuti kot Greta Garbo, kot superstar, ki hoče malo miru, saj so ga utrudili števili bedasti trači o njegovi zasebnosti. Jp, v spotu se pokaže tudi Elizabeth Taylor, njegova najboljša prijateljica. Da se film konča s koncertno izvedbo pesmi Come Together, je zanimivo tudi zavoljo tega, ker enega izmed dečkov igra Sean Lennon, sin Johna Lennona, avtorja originalne izvedbe. Drži, Moonwalker je poosebitev Michaela Jacksona,  Moonwalker je vse, kar je Michael Jackson. Tudi zato je tako zelo dober še danes, tudi zato v njem ne bi mogel tako zelo izvrstno učinkovati nihče drug kot ravno Michael Jackson.

 

5 komentarjev na “Prva obletnica Jacksonove smrti: Moonwalker”

  1. Thomas pravi:

    Moonwalker – precej odštekani film, ki zagotovo ni na kožo pisan nikomur drugemu kot Michaelu!

    Se spominjam, ko sem ga prvič videl: v Nemčiji sem si kupil VHS, pri tem pa še okleval, ali bo ta film sploh zanimiv, ali je kar nekaj (to je bilo nekje leta 1992, ko se še nisem pvsem zavedal, kako zelo poseben je Michael in ko je moj status fana šele naraščal).

    Videl sem ga že ničkolikokrat, pa vendarle vsakič izvem nekaj novega. Včeraj sem na primer prvič slišal, da je zlobnemu liku v filmu ime Frankie Lideo, kar je več kot očitno besedna igra na Michaelovega takratnega manadgerja Franka Dileo ;-)

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Res je, Michael je imel izjemen smisel za humor. Bil je totalni odštekanec, delal se je norca tudi iz številnih tračev, jih še podpihoval in se zezal dalje, žal mu je to na koncu škodilo. Večni Peter Pan, tudi zato je zame tak car.
    Se pa spomnim kako smo mi ta film lovili na vse mogoče načine in ga vedno znova zamudili od začetka :)
    Je pa škoda, da ni uspel priti v kina, bila bi nepozabna izkušnja. Veliko boljša od Kapitana Ea.

  3. Thomas pravi:

    Glede kina jaz še vedno upam, da se bodo pri njegovem Esattu zbudili in naredili koncertni dokumentarec a la TII iz koncertnih posnetkov ostalih turnej, recimo Dangerous in Bad, ali pa Victory. S kupom posnetkov iz zakulisja, morda priprav bi imeli zelo velik potencial.

    Ljudje po vsem svetu bi šli gledati takšne filme. MOrda ne čisto v enakme številu kot TII, ampak vseeno!

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Če sem iskren, sem bil prepričan, da bo This is It v ameriških kinih vrgel več kot je.

  5. IZTOK faking GARTNER » Michael Jackson: Bad25 pravi:

    [...] dodelan in nafilan s še boljšimi pesmimi, ki jih je Jackson izvrstno promoviral tudi s filmom Moonwalker. In kar je še bolj pomembno, Jackson je z Badom postal tudi avtor v pravem pomenu besede, prvič v [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !