Recenzije: A Single Man, The Last Station

11.06.2010 ob 03:04

Evo ga, pa sem končno videl še zadnja dva letošnja oskarjevca, ki sta ostala na hladnem tudi v naših kinih. V prvem je bil za glavno moško vlogo nominiran Colin Firth, v drugem pa sta nominaciji snela Helen Miren za glavno žensko in Christopher Plummer za stransko moško vlogo.

Pa gremo k prvem, h gejevski drami A Single Man, ki se mi je zdela izjemno dolgočasna, nezanimiva, neprepričljiva in mrtva. Kot igra Colina Firtha, za katero mi ni jasno, da so jo opisali kot presežek, jo počastili celo z Bafto in zapisali, da je to njegova najboljša predstava v karieri. Zgodba o profesorju, ki ne more, ali še bolje, ki ne zna, preboleti smrti svojega ljubimca in se med žalovanjem naveže na enega izmed svojih študentov, je namreč hudičevo povprečna, patetična in kvazi poetična. Taka, da tudi Julianne Moore, ki igra Firthovo sosedo, kljub zelo dobri kreaciji ne reši premalo atraktivnega scenarija in lenega tempa. Slab film, ki je povsem po krivici požel odobravanje številnih kritikov. Z izjemo prizora, kjer Firth in Mooreova plešeta kot razposajena najstnika. Vse ostalo je zanič, brez presežka in nevredno ovacij. Kljub tragični štoriji prebolevanja, ki glavnemu junaku vzame energijo ter voljo do življenja.

Ocena: nič posebnega

Povsem drugačen film je The Last Station, izvrstna mešanice drame in komedije, delo režiserja, ki nam je dal tudi celovečerce Soapdish, Restoration, A Midsummer Night’s Dream in The Emperor’s Club. Zares enkratna biografija zadnjih mesecev znamenitega ruskega pisatelja Leva Nikolayevicha Tolstoya (Ana Karenina, Vojna in mir), kjer poleg fenomenalnih glavnih protagonistov, Christopherja Plummerja (če ga ne bi dali v isto kategorijo kot Christopha Waltza, bi ogrozil tudi Jeffa Bridgesa) in Helen Mirren (da ji je Sandra Bullock speljala oskarja, je največja sramota v zgodovine akademije), ki igrata Tolstoyja in njegovo ženo Sofyo, blesti tudi spremljevalna ekipa na čelu s Paulom Giamattijem in Jamesom McAvoyem. Po predfilmu sem bil prepričan, da bom dobil malce dolgočasen filmček, zato sem toliko bolj pozitivno presenečen, da gre za zelo sproščeno, mestoma celo navihano in preprosto, a vendar dramsko dovršeno biografijo, kjer je Tolstoy razpet med familijo in slavo, med oporoko za svojce in oporoko za ljudi, ki ga obožujejo, ki v njem vidijo boga in Kristusa, no ja, enega izmed apostolov. Jp, njegov najbolj zagreti zagovornik Vladimir Chertkov je prepričan, da si pravice za njegove romane zasluži ruska raja, povsem v duhu komunizma torej. Da se zaradi tega med Tolstoyjem in njegovo ženo začne živčna vojna, seveda ni treba posebej poudarjati. Tolstoy se namreč pusti prepričati za novo oporoko, ki iz pravic za njegove super uspešne romane izključuje ženo, ki dobi občutek, da jo je izdal in se prodal svojim oboževalcem, svojim vernikom, ali še bolje, tolstojevcem, kateri na nek način seveda igrajo dvojno igro in gledajo tudi na svojo korist. Prizor, ko se Plummer in Mirrenova valjata po postelji in oponašata živali, je klasika. Tako kot inserti, kjer se Paul Giamatti, no ja, Vladimir Chertkov, ki ga ima Tolstoy na steni raje kot svojo poročno sliko, ukvarja s svojimi zavihanimi brki. S strani gledalcev grdo prezrta mojstrovina, ki se v zadnji tretjini nekoliko zresni in zdramatizira, kar pa ne škodi, saj celoto dvigne nad oblake in daje enega najboljših filmov lanskega leta. Tudi zavoljo vzporedne ljubezenske zgodbe Valentina Bulgakova (James McAvoy), nekakšnega Chertkovega vohuna, in Tolstoyjeve služkinje Mashe (Kerry Condon). In da ne pozabim, prvotna izbira za glavni vlogi sta bila Anthony Hopkins in Meryl Streep, kar bi bilo seveda prav tako odlično, a vendar ne tako popolno kot sedaj, ko sta Tolstoyja in njegovo Sofyo ujela Plummer in Mirrenova. Jasno, Tolstoy je bil tudi pop zvezda, morda prva prava ruska pop ikona in nenehna tarča novinarjev, ki so se obnašali tako kot se danes obnašajo paparaci, ko lovijo kako hollywoodsko zvezdo. Super film, res, kompleksen, očarljiv, gledljiv, prepričljiv in v odjavni špici kronan s posnetki pravega Tolstoyja.

Ocena: presežek

 

9 komentarjev na “Recenzije: A Single Man, The Last Station”

  1. Pika Blogavička pravi:

    Nočem biti sitna in tudi pri obeh ocenah se popolnoma strinjam s teboj (se zgodi), ampak tvoj “Lev Nikolayevich Tolstoy” je v Sloveniji znan kot Lev Nikolajevič Tolstoj, njegova žena pa je bila Sofija. In tudi “Chertkov” bi lahko bil kar Čertkov, “Masha” pa Maša; od ruščine do slovenščine ni potrebno po obvoz čez angleščino.

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Se strinjam, toda ker gre za film v angleškem jeziku, sem imena pustil takšna kot v originalu, kot v imdbju, Le Tolstoja sem preimenoval v Leva, saj se mi je zdel angleški Leo vendarle preveč butast :)

    Še večji problem s temi Rusi pa je takrat, ko pride do njihovih režiserjev in igralcev :)

  3. lily pravi:

    Uf, malo brskam po blogu, ampak pri A Single Man se moram prav oglasiti. Meni je bil pa blazno všeč.
    Lahko sem začutila skozi Firthovo igro bolečino ob izgubi. Blazno mi je bilo všeč, kako so barve postale žive, ko je videl nekaj, kar mu je bilo všeč (gola moška telesa pri igri tenisa, rdeče ustnice tiste tajnice na šoli, roža …) in kako je že tako sivkasta slika postala skoraj črno-bela, ko je kupoval metke za pištolo -> že slika pokaže mračnost, nekaj slabega. In ko že misliš, da bo vse ok, ko se ima lepo s tistim študentom, ko vidiš sovo, ki odleti (sem si razlagala kot smrt, ki odide, sem mislila, da se ne bo ubil), ga prime kap.
    Film je počasen, ampak me je držal v napetosti, predvsem zato ker sem čakala, kdaj se bo ubil. Tudi njegove priprave in kako je mislil, kako bo to storil in kako ga bojo našli so mi bile zanimive in hkrati smešne. Po moje se ni zares želel ubiti, če ne bi se in ne bi mislil na druge stvari.
    Zakon.

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Lepo in dožveto si ga opisala, toda mene se ni dotaknil niti malo. Meni so bile te sekvence dolgočasne in patetične.

  5. lily pravi:

    No, vsak ima svoj okus, ne? ;)

  6. Recenzija: The King’s Speech « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] tudi zavoljo Colina Firtha, ki me je lani kljub številnih hvalnicam močno razočaral v filmu A Single Man. Imel sem pomislek, da bo vse skupaj precej dolgočasno, nekaj v stilu zame precenjene Kraljice s [...]

  7. Oskarji 2011: nominacije « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] v Tronu. Sicer pa itak nima šans, saj je oskarja dobil lani, ko je premagal Colina Firtha za A Single Mana, kar pomeni, da bo prav Firt letos vrnil udarec in zmagal. Ne morem verjeti, da bom zapisal [...]

  8. Zmagovalci Oskarjev: Colin Firth « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] kjer sem Firtha prvič vzel kot dobrega igralca. Da se mi je zdel precenjen in dolgočasen v filmu A Single Man in skrajno butast v filmu The Last Legion, kjer so ga hoteli spremeniti v akcijskega junaka, seveda [...]

  9. IZTOK faking GARTNER » Recenzije: Gambit, The Baytown Outlaws, Dracula 3D, Hot Rod pravi:

    [...] ostrejši film. No ja, pa tudi režiser Michael Hoffman, ki me je tri leta nazaj navdušil s filmom The Last Station in ima v svoji filmografiji tudi biserčke kot sta recimo Soapdish in Restoration, je obetal dosti [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !